Kot je znano, se je predsednik republike Danilo Türk že junija odločil, da bo odločitev o imenovanju novih veleposlanikov, ki jih je predlagala vlada, preložil na čas po volitvah. Türk je okrcal slovensko vlado, da mu takrat ni predložila celotnega seznama kandidatov, ki so bili poleg tega predstavljeni površno. "Za nekatere kandidate sem izvedel iz medijev," je dejal predsednik in pristavil, da ima zdaj na razpolago zadosti informacij za sprejetje odločitve. "Kot vse kaže, bom nekatere predloge sprejel, druge pa zavrnil," je napovedal Türk.

Slovenija zanemarja OZN
Türk, ki se je v New Yorku udeležil zasedanja generalne skupščine OZN, je slovenski politiki navrgel očitek, da je tako zelo pod vtisom evroatlanskih organizacij, da je zanemarila OZN. "Ena ilustracija je, da ta teden v New Yorku ni bilo dopisnika Dela, kar je zanimiva implikacija odnosa, ki ga ima naša država do ZN. Želel bi, da se najde bolj uravnotežen odnos do mednarodnih organizacij in več prostora za ZN, ki so pomembna ustanova, zlasti če želi Slovenija imeti zunanjo politiko, ki ne bo utopljena v najmanjšem skupnem imenovalcu EU," je razložil Türk.

Mit o ozemeljski celovitosti Gruzije
V zvezi s sporom v Gruziji je Türk opozoril, da je bila ozemeljska celovitost Gruzije omejena že leta 1994, ko je bila v ZN sprejeta odločitev, da za varnost v Abhaziji skrbijo sile Skupnosti neodvisnih držav (SND), predvsem ruske. Po njegovem mnenju je omenjena odločitev tej separatistični republiki omogočila samostojno politično življenje. Rusija je priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, zavrača pa priznanje Kosova. Zahodne sile priznavajo Kosovo, zavračajo pa rusko potezo. "Ta logika gre v obe smeri. Tu imamo opravka s politiko, ki mednarodno pravo uporablja kot strategijo, namesto da bi ga spoštovala," je opozoril Türk.

Predsednik republike je bil tudi zadržan do sklepa GS, da se letna razvojna pomoč nerazvitim državam zviša za 16 milijard dolarjev. "V ZDA se te dni razpravlja o 700 milijardah dolarjev za reševanje ameriških bank, pri globalni razvojni pomoči pa se za uspeh šteje 16 milijard," je bil kritičen Türk in s prstom pokazal na francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je dejal, da je sedanja finančna kriza smrt gospodarskega sistema, kakršnega imamo danes v svetu. O posledicah ameriške finančne krize je dejal, da je "potreben drugačen nadzor, omejitev napuha ljudi, ki vodijo te banke in so se navadili na ogromne dodatke. Ni videti, da bi bil kdorkoli pripravljen prevzeti ustrezno odgovornost."