Predlagane varčevalne ukrepe vlade zavračajo tako sindikati javnega kot realnega sektorja, predstavniki gospodarstva, pa tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Opozarja, da pomenita davka na finančne in zavarovalne storitve višje stroške poslovanja, kar bi še dodatno poslabšalo položaj slovenskega gospodarstva. 

»Bremenitev gospodarstva ni pot iz krize, pač pa pot v pogubo. Predlagamo, da naša država začne pobirati obstoječe davke bolj dosledno, namesto, da jih viša in uvaja nove,« opozarja Branko Meh, predsednik OZS.

Davka na finančne in zavarovalne storitve se bosta po opozirilih OZS prelila v ceno bančnih in zavarovalnih storitev, kar pomeni višje stroške za gospodarstvo. Nenazadnje je - kot ugotavljajo - takšna obdavčitev tudi v nasprotju s prizadevanji vlade, da bi izboljšala konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. Z davki, ki bremenijo stroške poslovanja, se namreč zmanjšuje reproduktivna sposobnost slovenskega gospodarstva in njegova rast, kar bo še dodatno otežilo izhod iz krize. OZS zakonodajalcu predlaga, da se storitve posredovanja in zastopanja v zavarovalniških poslih do višine 100.000 evrov letnega prometa s tega naslova oprostijo obračunavanja in plačevanja davka na finančne storitve.

Trošarine na sladkor in sladil v brezalkoholnih pijačah so po mnenju OZS prav tako nesmiseln ukrep. »Če želi država imeti zdravstvene učinke iz tega naslova, bi morala delati na prevzgoji oziroma izobraževanju potrošnikov. Nenazadnje pa se poraja tudi vprašanje, ali bodo višje cene sladkih brezalkoholnih pijač spodbudile zlasti mlajšo populacijo k večji porabi alkohola, ki jim bo cenovno dostopnejši. To pa je v nasprotju s prizadevanji sodobne družbe, da omeji uporabo in porabo alkohola zlasti med mladimi,« poudarja Sekcija gostincev v OZS.

OZS je vendarle našala pozitivno plat napovedanih ukrepov; pozdravlja napoved, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za investicije. »Zdi se nam zelo pomembno, da se investicije namenijo za projekte, ki bodo imeli pozitivne rezultate za gospodarstvo. Pri tem je ključen tudi ustrezen nadzor nad investicijami,« meni Meh.