Ljubljana. "V upepeljevalnici našega podjetja je mogoče upepeljevati le ljudi, živali ne; izrecno je namreč prepovedano mešanje človeških in živalskih ostankov. Tudi če bi imeli ločeni peči, bi se pri delu občanov lahko porajal dvom glede izvedene storitve, zato o uvedbi te storitve ne razmišljamo," na vprašanje, ali morebiti razmišljajo, da bi svojo storitev kremiranja razširili tudi na hišne ljubljenčke, odgovarjajo na ljubljanskih Žalah.

Našel je tržno nišo

Tega se je domislil podjetnik iz Litije, ki pri nas za zdaj edini ponuja storitev kremiranja psov, mačk in drugih domačih živali. Glede na to, da je v Sloveniji registriranih več kot 200.000 psov, gre za tržno nišo, ki jo je pametno čim prej zapolniti. "To je vsekakor ena izmed krasnih idej. Opazovanje vedenja uporabnikov in iskanje njihovih resničnih potreb ne vodi le do novih podjetniških idej, temveč tudi povečuje uspešnost obstoječega posla. Včasih lahko že samo sprememba barve gumba na spletni strani vodi do večje prodaje," komentira Blanka Tacer, predavateljica podjetništva na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.

Zbolela njegova psička

David Žargi, lastnik podjetja Cremona, se je tega, da bi na slovenskem trgu ponujal storitve kremiranja hišnih ljubljenčkov, domislil, ko je po vrnitvi iz Nemčije njihova psička zbolela in se je želel od nje dostojno posloviti. "Kremiramo v podjetjih, s katerimi imamo sklenjeno pogodbo – na Dunaju in v Münchnu, v Italiji takšnega krematorija nimajo. Večina, okoli 85 odstotkov je psičkov, desetina mačk, preostalo pa drugi hišni ljubljenčki. Franšizo Cremone bi rad razširil še na območje zahodnega Balkana, ravno zdaj pripravljamo spremembe celotnega poslovnega projekta, a podrobnosti še ne bi razkrival," pravi Žargi. "Posel vztrajno in zdravo raste, stranke prihajajo predvsem iz večjih mest, prevzemamo pa tudi precej živali italijanskih lastnikov, ki so bile evtanazirane pri veterinarju v Sloveniji," dodaja.

Ideje mrgolijo

"Če energijo porabljamo za pritoževanje in razmišljanje o tem, kako se nič ne da storiti, potem se rezervoar naše energije izprazni, še preden pridemo do kakšne vsaj minimalne poslovne ideje. Če pa smo nenehno na preži, hitro ugotovimo, da je dobrih idej več, kot smo jih sploh sposobni uresničiti," je optimistična predavateljica podjetništva.