Ameriški predsednik Donald Trump je po tem, ko je od kandidature odstopila izbranka Melanie Trump, za veleposlanico v Sloveniji junija lani predlagal Lyndo Blanchard, podjetnico in humanitarno aktivistko.
Blanchardova je nato septembra uspešno prestala zaslišanje na odboru za mednarodne odnose, senatu pa vse do konca leta o njeni nominaciji ni uspelo glasovati. Postopek je glede na zakonodajo zato ponovno na začetku, torej pri predsedniku Donaldu Trumpu.

Mesto veleposlanika izpraznjeno že pol leta

Zadnji veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Hartley je odšel junija lani. Več kot pol leta tako veleposlaništvo ZDA v Sloveniji vodi začasni odpravnik poslov Gautam Rana.

"Zdaj je vse odvisno od predsednika," pravijo naši viri, ki sicer pričakujejo, da bo Trump Blanchardovo senatu predlagal ponovno, vendar možnosti, da Trump predlaga koga drugega, ne izključujejo. Prav tako je možno, da Blanchardova ponovno nominacijo zavrne, čeprav naj bi bila nad selitvijo v Slovenijo, kamor bi pripeljala tudi svoje štiri mlajše otroke, navdušena. 

Blanchardova je v predstavitvi pred pristojnim odborom poudarila, da želi izboljšati sicer dobre odnose med državama, predvsem pa Slovenijo vzbodbuditi, da izpelje reforme, ki bi omogočile boljše pogoje tujim investitorjem. 

"Gre za zaplete in blokade proceduralne narave"

Ker se je Blanchardova že uspešno predstavila odboru za mednarodne odnose ameriškega senata, je pričakovati, da se ji pred odborom ne bo treba ponovno zagovarjati, pač pa bo napotena na glasovanje v celotnem senatu.

S potrditvijo v senatu, ki ga obvladujejo republikanci, težav ne bo imela, vendar pa tega, koliko časa bodo trajali postopki do zapolnitve veleposlaniškega mesta, ne želi nihče napovedovati. Lahko traja nekaj tednov, mesecev, najbolj črnogledi pa menijo, da je Slovenija brez ameriškega veleposlanika lahko še celo leto.

"Razlogi za takšno stanje so zapleti in blokade proceduralne narave znotraj ameriškega kongresa, kjer gre za vrsto predvidenih političnih imenovanj, ki s samo Slovenijo nimajo nobene direktne povezave," pravi Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA, zdaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca.  

Mussomeli: To je velika frustracija 

Foto: Anže Petkovšek Joseph A. Mussomeli "To je velika frustracija, še posebej zanjo," pravi nekdanji veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je v Sloveniji služboval od 2010 do 2015. "Vedno je slabo, ko ni veleposlanika - cele imeti mene za veleposlanika je bolje, kot ga ne imeti," je ironičen Mussomeli. "Težko pa je razumeti, zakaj ni bila imenovana, saj senat obvladuje ista stranka kot predsednika. Upam, da bo potrjena kmalu. Zdi se dobro usposobljena, da bo izboljšala odnose," še dodaja Mussomeli.

Kirn: Začasni odpravnik poslov dela odlično

"Seveda je vedno zaželeno, da ameriško veleposlaništvo vodi opolnomočeni veleposlanik/veleposlanica, a se v ameriški praksi na žalost pogosto dogaja, da temu ni tako; zlasti ko gre za politično imenovane veleposlanike. V takšnih primerih breme odgovornosti pade na karierne diplomate - v tem smislu začasni odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Ljubljani svoje delo odlično opravlja," pa poudarja Kirn.

 Lynda Blanchard bo, če jo bo potrdil senat, deveta ameriška veleposlanica v Sloveniji in druga, ki je na to mesto imenovana politično. Poslovna ženska in humanitarna aktivistka iz Alabame se doslej ni ukvarjala z diplomacijo. Če jo bo senat potrdil, bo nasledila kariernega diplomata Brenta Hartleyja, ki je iz Slovenije odšel junija lani. Od takrat veleposlaništvo ZDA v Sloveniji vodi odpravnik poslov Gautam Rana.

Rupel: Slovenija za ZDA ni prednostna

Poleg Blanchardove je senat, predsedniku Trumpu v ponovno nominacijo vrnil še 24 kandidatov za veleposlanike. Med njimi so tudi kandidati za veleposlaniška mesta v Iraku, Savdski Arabiji, na Švedskem ...

Foto: Dejan Mijović Dimitrij Rupel Na začetku leta je medtem dokončno potrditev dobilo 23 novih veleposlanikov, med njimi veleposlanica v Armeniji, Beninu, veleposlanik v BiH, Gambiji ... 

"Domnevam, da zasedba veleposlaništva v Ljubljani ne spada med prednostne naloge ameriške zunanje politike. Upam, da je Miro Cerar o tem vprašal ameriškega kolega 14. decembra v Washingtonu," meni nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. 

Osem let od srečanja na najvišji ravni

Medtem ko Karl Erjavec kot zunanji minister v vladi Mira Cerarja ZDA ni obiskal, je njegov nekdanji šef in zdaj zunanji minister Cerar Washington obiskal decembra lani in se srečal z ameriškim kolegom Pompeom. Erjavec je veljal tudi kot prorusko usmerjen, Cerar pa zdaj napoveduje uravnoteženje odnosov z ZDA ter prizadevanja za srečanje ZDA-Slovenija na najvišji ravni, ki ga ni bilo že osem let.

"ZDA pričakujejo pošteno plačevanje prispevkov za obrambo"

"Američane nemara skrbi slovenska politična usmeritev v celoti, saj načeloma velja, da je Slovenija zaveznica, kar pomeni, da se morata nanjo zanesti tako Nato kot EU. Od Slovenije pričakujejo, da bo zagovarjala strateške interese Zahoda," na vprašanje, ali Američane skrbi protinatovsko usmerjena Levica, odgovarja Rupel. "Bistvo ameriške politike je, da morajo države skrbeti za nacionalne interese, kar zadeva Nato, pa ZDA pričakujejo pošteno plačevanje prispevkov za obrambo. Kar zadeva Cerarja, je imel kot predsednik vlade več možnosti za dialog z ZDA, kot jih ima zdaj, ko je zunanji minister. Njegovi dosedanji dosežki ne zbujajo velikih pričakovanj."