"Vodja Okrožnega državnega tožilstva (ODT) v Slovenj Gradcu Jelka Štumberger Mlakar odsotnost tožilcev beleži po minutah; ko se zamujenih minut nabere za osem ur, to šteje kot dopust, čeprav imajo na vseh drugih tožilstvih drseči delovni čas," nas je opozoril vir, ki je želel ostati anonimen (ime in priimek sta znana uredništvu).
Kaj je trpinčenje? Trpinčenje na delovnem mestu je po zakonu o delovnih razmerjih vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Ponavljanje. Inšpektorji za delo opozarjajo, da pri prijavah kršitev pogosto manjka element ponavljajoče se narave kršitve. Enkraten dogodek ne predstavlja trpinčenja. Dodaten problem je tudi dejstvo, da tako žrtev kot tisti, ki trpinčenje izvaja, dogodek dojemata povsem subjektivno.
Številke. Leta 2008 so inšpektorji ugotovili 140, leta 2009 91, lani pa 51 kršitev v zvezi s preventivnimi ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec (akti, okolje ...). So pa po sprejemu novele zakona o delovnih razmerjih na inšpektoratu leta 2008 registrirali pet primerov trpinčenja, leta 2009 nobenega, lani pa enega.
Komisija za preprečevanje korupcije. Ker je bilo nekaj prijaviteljev korupcije podvrženih mobingu in šikaniranju, komisija trenutno ugotavlja, ali so njihovi predstojniki opustili dolžno ravnanje.
Komu prijaviti trpinčenje? Šikaniranje na delovnem mestu opredeljuje tudi 197. člen kazenskega zakonika. Kazenske ovadbe lahko žrtve podajo tako na policiji kot neposredno na tožilstvu (bodisi pisno bodisi ustno).
Po njegovih besedah naj bi Štumberger Mlakarjeva tožilce silila k nošenju copat ter jim prepovedovala vsako obliko druženja in onemogočala izobraževanja ob ključnih spremembah zakonodaje.
Štumberger Mlakarjeva ima, kot je dodal vir, vsak petek kolegij, na katerem uro in pol tožilcem bere sodne odločbe, sicer dostopne na spletu, zadeve pa dodeljuje po merilu simpatije.
Nenehno poudarja, da je ona vodja tožilstva, pomočnikom tožilcev pa grozi, da nikoli ne bodo tožilci, dokler bo ona vodila tožilstvo.
Zaradi duševnega trpinčenja naj bi tožilstvo v Slovenj Gradcu od leta 2005 zapustilo pet tožilcev in administrativna delavka.
Z njimi smo se poskušali pogovarjati, a sta dva že ob omembi nekdanje nadrejene otrpnila.
Ko smo vprašali, zakaj sta odšla, je ena sogovornica odvrnila, da nikakor ne želi sodelovati pri članku, druga pa je pojasnila le, da je to poglavje zdaj za njo.
Takojšnje ukrepanje
"Glede na trajanje in posledice ter predvsem naravo negativnih dejanj bi lahko sklepali, da gre za več kot le avtoritaren način vodenja ali običajno navzkrižje med nadrejenim in podrejenim ter da je dogajanje verjetno že preraslo v trpinčenje, kot takšno pa zahteva takojšnje ukrepanje," je ravnanje vodje slovenjgraškega tožilstva ocenila strokovnjakinja za trpinčenje na delovnem mestu kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Tanja Urdih Lazar.
Dodala je, da je treba pred oblikovanjem zaključkov ali sprejemanjem ukrepov vsak primer posebej raziskati.
"Neresnične navedbe"
Za odziv smo prosili tudi vodjo tožilcev Štumberger Mlakarjevo, a nam je v njenem imenu odgovorila namestnica Branka Čas, ki je navedbe o obveznem nošenju copat označila kot neresnične.
Dodala je, da imajo zaposleni na voljo priročno kuhinjo in ugleden prostor za malicanje in da so bila ključna izobraževanja dostopna vsem zaposlenim razen tistim, ki se jih zaradi bolezni niso mogli udeležiti, navedb v zvezi z obračunom zamujenih minut in mobingom pa ni komentirala.
"Vsi pomočniki na ODT so postali tožilci; razen enega, ki je postal sodnik. V zadnjih šestih letih je ena tožilka kandidirala in dobila delo na mednarodni misiji; dva sta delala eno leto na vrhovnem tožilstvu, ena se je na lastno željo vrnila v Slovenj Gradec, ena pa je sledila življenjskemu cilju in postala sodnica," je zapisala Časova.
"To je vse res – formalno. Dejansko pa je mobing subtilen že sam po sebi ... Pri nas pa je nekaterim v krvi in funkcionirajo zgolj še pod stresom," se je na pojasnilo Časove odzval vir.
Komentar. "Niti pristojne službe na Vrhovnem državnem tožilstvu RS niti generalna državna tožilka obvestil ali predlogov za ukrepanje v zvezi s problematiko, ki izhaja iz postavljenih vprašanj, niso prejele," so sporočili iz urada generalne državne tožilke Barbare Brezigar.
Po njihovem mnenju gre za vprašanja državnotožilske uprave, o katerih odloča vodja državnega tožilstva, varstvo pravic prizadetih javnih uslužbencev in funkcionarjev pa ureja področna zakonodaja.
Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo
Kako je trpinčenje na delovnem mestu opredeljeno v zakonodaji?
V 45. členu zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju. Sprejeti mora ustrezne ukrepe; dokazno breme pa je na strani delodajalca.
Kaj lahko stori žrtev?
Lahko pisno zahteva, naj delodajalec kršitev odpravi oziroma izpolni svojo obveznost. Lahko tudi poda izredno odpoved o zaposlitvi, ob tem pa mora razlog odpovedi dokazati tista stranka, ki pogodbo izredno odpoveduje. Lahko poišče sodno varstvo.
Kaj so največje težave?
Največja težava je sama prijava, ki je po navadi anonimna, saj se delavci ne upajo izpostavljati. Zato zelo težko ugotovimo zakonske
znake kršitve.
Iz osebnih izkušenj vem, da je trpinčenje lahko zelo prefinjeno in težko dokazljivo, a se dogaja sistematično. Bolj so izobraženi …