Ljubljanski sodnik, ki danes začenja obravnati tožbo, s katero država od domnevnega vodje tihotapcev kokaina Dragana Tošića zahteva jasne dokaze, od kod mu za dobrih sedem milijonov evrov premoženja, je Tošiću še pred začetkom te obravnave ponudil, naj se z državo pogodi.

Poravnava ni uspela

Pogajanja med tožilstvom in Tošićem so potekala za tesno zaprtimi vrati ene od sodnih dvoran. S seboj na sodišče je Tošić prinesel med drugim obsežen kup bančnih izpiskov banke Volksbank, kjer naj bi bili razvidni vsi pologi in dvigi gotovine z njegovih bančnih računov. Tako, kot je bilo pričakovati, poravnava ni uspela, saj Tošić že od leta 2009, ko ga je policija aretirala zaradi domnevne trgovine z drogo, zagotavlja, da je vedno služil pošteno.

Za štiri mesece preloženo

Po pogajanjih je sledil narok, ki pa ga je sodnik preložil za tri oziroma največ štiri mesece; sodišče je za priložitev nekaterih stvari pozvalo tožilstvo, tožilstvo pa je zaprosilo Tošića, da priloži bolj čitljive bančne izpiske. Prinesel je namreč bolj slabe, praktično nečitljive kopije izpiskov nekdanje Volksbank. Vsa opravila, ki jih je obema stranema naložilo sodišče, morajo ipolniti v največ 45 dneh.

Razlog za sum, verjetnost ali utemeljeni sum?

Veliko bolj kot o dokazih, ki jih Tošić ponuja, da bi sodišče prepričal v svojo poštenost in dokazih, s katerimi tožilstvo to izpodbija, je bil današnji začetek pravdanja Tošića s tožilstvom osredotočen zlasti na ugotavljanje ali je bila finančna preiskava Tošićevih poslov sploh zakonita, utemeljena.

Tošić in njegovi pooblaščenci, odvetniki so prepričani, da je tožilstvo brskanje po njegovem premoženju pred dobrim letom in pol odredilo brez ustrezne podlage. Sodišče pa v tem primeru pravila za začetek finančne preiskave razume drugače kot tožilstvo oziroma celo drugače kot jih določa zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki finančne preiskave predvideva.

"Postopek finančne preiskave po tem zakonu se izvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in njegova skupna vrednost presega 50.000 evrov," izhaja iz določb ZOPNI.

Obtožnica ne zadostuje?

Tožilstvo je zato tožbi za odvzem Tošićevega premoženja priložilo tudi pravnomočno obtožnico zaradi katere se bo proti Tošiću že v kratkem začel ponovljeni sodni proces za domnevno nezakonito trgovino z drogo, ki bo potekal povsem ločeno od pravdnega postopka za odvzem premoženja.

A sodeč po današnjem sodnikovemu odzivu na ta tožilski dokaz, je ta pravnomočna obtožnica zanj  premalo utemeljen razlog zato, da je tožilstvo uvedlo finančno preiskavo za Tošića. Obtožnico sicer tožilstvo praviloma vloži, ko oceni, da obstaja ne le razlog temveč že utemeljeni sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje. Obtožnica pa postane pravnomočna, ko jo potrdi sodišče, s tem pa potrdi tudi utemeljeni sum storitve kaznivega dejanja in tedaj tudi ni več ovir za začetek sojenja.

Sodnik, ki bo razsojal o tožbi za odvzem Tošićevega premoženja (sodeč po njegovi obrazložitvi) pa je očitno prepričan, da se tožilci, preiskovalci in inšpektorji finančnih preiskav smejo lotiti šele, ko se nekomu dejansko dokaže, da je storil kaznivo dejanje. Pravnomočna obtožnica pa res še ni dokaz, da je nekdo zagrešil kriminalno dejanje.

Zalar: Obstajati mora suma!

A če bi veljalo tako kot zakon razume sodišče v tem primeru, bi ZOPNI izgubil ves smisel, opozarjajo številni pravniki. Ob pripravi zakona pred dobrimi štirimi leti so ustvarjalci na ministrstvu za pravosodje (MP) poudarjali, da zakon ogromno obeta, saj da bo močno poenostavil in pospešil postopke odvzema premoženja vsem tistim, ki poslujejo nezakonito, na škodo tretjih oseb ali celo države. Zato naj bi država potrebovala prav ZOPNI, ki tožilcem dovoljuje, da postopke za preverjanje izvora premoženja posameznikov sprožijo že ob samem sumu, da ti posamezniki služijo nezakonito. Do tedaj so tožilci v posameznih postopkih lahko sodiščem predlagali le, da se posameznikom začasno prepove razpolagati s premoženjem, a še to le v vrednosti očitane protipravne premoženjske koristi, torej kolikor naj bi si pridobili s kaznivimi dejanji. Zamrznjeno premoženje pa sodišče posameznikom lahko odvzame le, ko je nekomu izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja.

Z ZOPNI oziroma finančno preiskavo, ki jo ta omogoča še pred morebitnim izrekom pravnomočne obsodbe, pa se je želelo izogniti zlasti dolgotrajnosti postopka.

To še vedno poudarja tedanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je julija pred tremi leti zakon ocenil pozitivno in poslancem v državnem zboru predlagal naj ga potrdijo. "Vem je bil tedaj nedvomno glavni namen, zaradi česar smo zakon pripravili, da se uvede postopek v situacijah, kjer kazenski postopek ne poteka ali še ni zaključen. Poudarjeno je bilo, da se finančne preiskave ne da sprožiti kar tako. Mora obstajati vsaj sum, da je nekdo povezan s kaznivim dejanjem. Ne morem pa komentirati konkretnega primera oziroma ugotavljati zakaj zdaj sodišče zakon razlaga drugače," pravi Zalar.

Enkrat že oproščen, spet bi dokaze vrgel ven

Pred dobrim letom so na ljubljanskem sodišču Tošića sicer že oprostili zaradi domnevno nezadostnih dokazov, a je tožilstvu nato uspelo oprostilno sodbo izpodbiti, zato ga zdaj čaka novo sojenje.

V začetku septembra, ko so mu ponudili, da sam prizna krivdo in se v zameno zato s tožilstvom pogodi za kazen, je to zavrnil. Namesto tega pa je sodišču, enako kot pred dobrima dvema letoma, spet predlagal naj izloči večino dokazov, ki naj bi jih policija in ostali preiskovalci proti njemu zbrali nezakonito. O Tošićevi zahtevi mora zato zdaj sodnica presoditi še preden bo določila, kdaj mu bo začela soditi. "Spis v omenjeni zadevi 27 tisoč strani, 17 je obdolženih ter 17 sklopov predlogov za izločitev. Sklep je v nastajanju. Glede na vsebino spisa in količino je pričakovati, da bo sklep zelo obsezen. Predsednica senata ga bo izdala v čim krajšem moznem času," napovedujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču.