V državah severno od Slovenije, na primer Nemčiji in Avstriji sta vročina in zgoščen promet opozorili znak za začetek hlajenja asfaltnih cest z vodo, saj v vročini začenjajo topiti. V minulem vročinskem valu pred dvema tednoma, ko so temperature v Nemčiji presegale 38 stopinj Celzija, so v Recklinghausnu zaprli celo več cest, saj se je asfalt zmehčal, pri počasni vožnji tovornjakov in avtobusov pa so nastajali utori in kolesnice. Najbolj so bile izpostavljene površine, kjer tovorni promet miruje in ozki prometni pasovi, kjer ni mogoča enakomernejša razporeditev prometne obtežbe.

Polivanja cest pri nas ne bo

Kot pravijo na Darsu, pa se topljenja asfalta v vročini pri nas ni treba bati, kljub temu, da ga tudi tokrat ne bodo hladili. Sestava asfaltne zmesi, kamenih zrn in bitumna, pri nas v primerjavi s severnejšimi deželami vsebuje manj veziva (vseh vrst bitumna z dodatki). Konstrukcije pa so v primerjavi s severnejšimi kraji zato manj občutljive na povišane temperature in bi morale zdržati temperature zraka nad 40 stopinj Celzija.

"Pri nas deformacij voziščne konstrukcije, zaradi povišanih temperatur, ne opažamo in zato ne izvajamo ukrepov v tej smeri," še pojasnjujejo na Darsu in izpostavljajo, da ima polivanje vode po površini vozišč tudi vrsto negativnih posledic, kot je na primer poraba pitne vode, neenakomerno povečanje drsnosti vozišča zaradi sušenja, pršenje po vozilih in omejene kapacitete opreme za polivanje.

Večji problem so cementnobetonske ceste

Foto: EPA/RENE PRIEBE Nesreča v Nemčiji Slabše kot afaltne ceste pa vročino prenašajo starejše cementnobetonske, ki jih pri nas na avtocestah ni veliko. V Nemčiji so zakrivile že nekaj nesreč, saj se okoli 20 centimetrske betonske plošče zelo slabo raztezajo v primeru, da fuge oziroma plošče niso sposobne prevzeti raztezkov, pa se ob stiku pa dvignejo in ustvarijo nevarnost na cestišču.

Pri nas se cementnobetonska cestišča nahajajo predvsem na pasovih za počasen promet, predorih in nekaj cestninskih postajah.