Obrambni minister Matej Tonin je na seji Sveta za nacionalno varnost predstavil državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni. Ker je pomanjkljiv, ga bo vlada dopolnila, je tvitnil. Tonin je v zapisu na Twitterju navedel, da v državnem načrtu, sprejetem leta 2016, manjkajo izvedbeni akti, denimo odloki, navodila in usmeritve, ter ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo. "Vlada bo to popravila in dopolnila načrt," je zapisal.
"Za morebiten drugi val epidemije bo zato Vlada RS na podlagi izkušenj prvega vala epidemije pripravila ustrezen državni načrt v smeri jasnih navodil, osnutkov odlokov, razmejitev pristojnosti in zadolžitev posameznih ministrstev in organov v sestavi, kar bi skupaj s spremembo zakonodaje omogočalo učinkovitejši boj v primeru drugega vala epidemije. Vlada RS bo zato pozvala vse resorje, da pripravijo predloge, kaj je potrebno storiti, da se pripravi državni načrt do sredine junija, ko ga bo potrebno sprejeti in tudi pripraviti na morebitno realizacijo," je vlada sporočila po končani seji.
Da državni načrt potrebujemo, soglaša tudi prvak največje opozicijske stranke LMŠ Marjan Šarec, ki je bil vabljen na sejo. "Dejstvo pa je, da nikoli ne bo takega načrta, ki bi zaobjel vse možne situacije," je še dejal.
Zato je sam v razpravi izpostavil željo o razpravi predvsem o aktualni epidemiji covida-19 oziroma novega koronavirusa. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem po seji, bi bilo dobro natančneje vedeti, kakšni bodo ukrepi ob postopnem odpiranju javnega življenja. Po njegovem mnenju bi bilo dobro pripraviti določeno časovnico, kot so to storile nekatere druge države. Videti je namreč, da je "rahljanje ukrepov nekoliko stihijsko", je dejal.
Prav tako so nekateri ukrepi po njegovi oceni nekoliko nejasni. Tako je denimo vprašanje, kako bodo lahko v lokalih za isto mizo sedeli samo člani istega gospodinjstva, sodelavke in sodelavci, ki se družijo ves dan, pa ne bodo mogli iti skupaj na malico. A o teh ukrepih po Šarčevih besedah niso govorili. Prav tako ne o vprašanjih, povezanih z nabavami zaščitne in druge opreme, potrebne v tokratni epidemiji.
Razpravljali tudi o tehnologiji 5G
Seja Sveta za nacionalno varnost na Brdu pri Kranju se je končala po približno treh urah. Na dnevnem redu je bila poleg obravnave elementov za pripravo državnega načrta za epidemijo ranga covid-19 tudi ocena tveganj kibernetske varnosti v zvezi s tehnologijo 5G. "Digitalna infrastruktura v sodobnih družbah ne bo zadevala le varnostnega sektorja, ampak tudi civilno sfero, zato bo odločitev o načinu njene vzpostavitve strateška, ne le tehnološka," je po koncu seje sporočila vlada.
Vprašanje tehnologije 5G je vprašanje nacionalne varnosti, poudarja vlada. "SNAV je sklenil, da potrebuje Slovenija skupen in celovit pristop na področju kibernetske varnosti. Ker gre za področje, ki je bilo v preteklosti precej zapostavljeno, je potrebno pripraviti odgovore na nekatere ključne dileme. Vlada RS želi vzpostaviti enotne kriterije za državne institucije na področju kibernetske varnosti, saj so le-ti trenutno precej razpršeni in nedorečeni. Ključna ministrstva bodo morala z vidika kibernetske zaščite pripraviti načrte za delovanje v morebitnih kriznih razmerah zaradi kibernetskih napadov. Prav tako bo Vlada RS v okviru predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 za eno od strateških tem določila digitalizacijo, znotraj nje pa kot prioritetno vprašanje ravno kibernetsko varnost," so še zapisali v sporočilu.
Na sejo, ki jo je sklical premier Janez Janša, so bili med drugim vabljeni tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik DS Alojz Kovšca, minister za zdravje Tomaž Gantar, prvak največje opozicijske stranke Marjan Šarec ter direktor uprave za informacijsko varnost Uroš Svete.
posle rata svi, komunisti, generali, kao uvijek od 1941 godine do danas.
Bodočnost za prenašanje internetnih storitev mimo brezžičnih omrežij je satelitska tehnologija.