V primeru čakanja na delo bo zaposleni prejel 80 odstotkov nadomestila plače. Podjetju ne bo treba plačati prispevkov, saj jih bo v celoti plačala država, država pa bo prispevala še petino nadomestila plače.

Poglejmo konkreten primer zaposlenega na povprečni plači, ki je 1188 evrov neto. Delavec bo dobil približno 950 evrov neto nadomestila plače (prevoza na delo in nadomestila malice seveda ne), od tega bo 190 evrov plačala država.

Država bo plačala tudi vse prispevke, ki pri povprečni plači znašajo 690 evrov. Bruto strošek delodajalca za takega delavca je običajno 2097 evrov, po novem pa bo za delavca na čakanju najbrž le 760 evrov, zelo verjetno bo moral delodajalec plačati tudi akontacijo dohodnine, saj v doslej objavljenem gradivu ni bilo govora, da bi jo plačala država; pri 950 evrih nadomestila bi šlo za okrog 130 evrov dohodnine.

• Takšen krizni dodatek bodo dobili upokojenci. 

Ureditev ki je bila sprejeta v interventnem zakonu, je bila bistveno manj ugodna, saj bi država plačala le 40 odstotkov nadomestila, v zgoraj navedenem primeru bi tako država plačala le 380 evrov, kar ni niti pol toliko, kot zdaj, vse ostalo pa delodajalec. Poleg tega bodo po novem odpadli tudi pogoji, da mora biti na čakanju vsaj pol delavcev, da pol leta po tem ne bi smeli nikogar odpustiti in da nadomestila ne bi mogla prejeti podjetja, ki nimajo plačanih vseh obveznosti. Po novem naj bi se upravičenost do pomoči ugotavljala na podlagi poslovnih izidov konec leta.

V času epidemije bo bolniško nadomestilo že prvi dan strošek ZZZS, sicer je do 30. delovnega dne to strošek delodajalca.

Bistveno boljše za vse, ki varujejo otroke

Kdor je doma zaradi višje sile, na primer zaradi varovanja otrok ali ker zaradi ukinitve javnega prevoza nima prevoza, bo po novem dobil 30 odstotkov več plače. Kdor zaradi višje ne more na delo, je po zakonu o delovnih razmerjih upravičen do 50 odstotkov nadomestila plače, znesek pa ne sme biti nižji od 70 odstotkov minimalne plače. Po novem bo njihov status enak kot za tiste, ki so na čakanju na delo, dobili bodo 80-odstotno nadomestilo plače.

• Ministrica odgovarja, do kdaj šola na daljavo in kaj bo s počitnicami

Primer nekoga na povprečni plači: po starem bi dobil 594 evrov, po novem bo 950 evrov, torej približno 350 evrov več. Bistveno bo razbremenjen tudi delodajalec, saj bo država pokrila tudi vse prispevke, ki bi jih sicer za takega delavca moral plačati delodajalec.

Osnova za določitev višine nadomestila plače je povprečje zadnjih treh mesečnih plač.

Od kdaj in do kdaj ti izredni ukrepi?

Vse te novosti bodo veljale od uveljavitev zakona (vlada ga bo potrjevala v petek, potem ga mora sprejeti še državni zbor, državni svet se mora odreči vetu, iščejo tudi še način, kako se izogniti sedemdnevnemu roku, v katerem bi lahko začeli zbirati podpise za referendum, potem ga podpiše predsednik in se objavi v Uradnem listu) pa do konca maja.

Delavcu, ki izgubi službo v času epidemije, bo avtomatično pripadalo nadomestilo za primer brezposelnosti. Za koliko časa in v kakšni višini, še ni znano, po izteku tega ukrepa pa se mu bo odmerilo običajno nadomestilo za brezposelnost, če bo do njega upravičen.

• Janša: Če bo treba, bomo predlagali razglasitev izrednega stanja

dezurni@zurnal24.si