Po več dneh je konec ugibanj, ali bodo starši še lahko bili odsotni z dela zaradi varstva otrok zaradi višje sile.

"Če iz objektivnih razlogov otrokom ni zagotovljen dostop do vzgojno izobraževalnih ustanov glede na smernice in navodila (npr. šole ostanejo zaprte za otroke četrtih in petih razredov), je situacija podobna, kot bi bili zavodi za te otroke zaprti in nastopi z vidika obveznosti staršev, da otroka varujejo, sistem višje sile," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Sramotno izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Damirja Orehovca, da se devetletniki najbrž res ne morejo sami izobraževati na daljavo in da jih bodo šolali starši, ko bodo prišli iz službe, se lahko pospravi na smetišče zgodovine. 

Glede na določbe protikorona zakona so starši v tem primeru upravičeni do nadomestila v višini 80 odstotkov plače, delodajalci pa do povračila nadomestila. Ne glede na preklic epidemije, ti ukrepi veljajo do konca maja. 

Kako objektivno dokažeš. da je otrok kašljal?

Prav tako pravica do varstva zaradi višje sile velja za starše, ki otroka ne smejo poslati v vrtec, ker je imel v zadnjih 14 dneh kakšne bolezenske znake, na primer kašelj ali povišano temperaturo. 

"Glede vprašanja, ki se nanaša na to, da v vrtec in šolo ne smejo otroci, ki so imeli zadnjih 14 dni bolezenske simptome ali so bili v stiku z obolelim s COVID-19, je glede na informacije s strani MIZŠ za ta namen predvidena izjava staršev, ki potrdijo, da je otrok zdrav oziroma ni imel opisanih simptomov oziroma bil v stiku z okuženo osebo. Če otrok na podlagi usmeritev MIZŠ in NIJZ ne sme v vrtec ali šolo, menimo, da je storitev varstva otroka v teh primerih onemogočena in imajo na tej podlagi starši lahko pravico do odsotnosti zaradi varstva otroka in tudi pravico do nadomestila," pravijo na ministrstvu za delo. Menijo pa, da bi bilo treba v tem primeru "objektivno izkazati dejstva in upravičenost do odsotnosti (npr. potrdilo zdravnika ali kakšen drug način). Glede tega tudi menimo, da bi morala upravičena odsotnost in dostop do povračila nadomestila temeljiti na objektivnem dejstvu oziroma ustreznem dokazilu," so nam odgovorili.

Ker je ministrstvo jasne odgovore, kako in kaj, podall šele včeraj popoldne, torej en delovni dan pred odprtjem šol in vrtec, so nekateri delodajalci po naših zanesljivih informacijah že podali navodilo, da v tem primeru varstvo ni možno in da morajo starši dobiti bolniški stalež, kar pa v primeru otroka, ki ne potrebuje nege, ni mogoče. 

V kategorijo, ki ne sme v šolo ali vrte, sodita dve skupini otrok. Prva so otroci z boleznimi ali stanji, za katere so pediatri svetovali še posebno zaščito oziroma prilagoditev šolanja. Seznam je dolg. Po naših informacijah se v nekaterih pediatričnih ambulantah že bojijo povečanega števila klicev staršev, ki se sprašujejo, ali njihov otrok spada v rizično skupino in ali sme v šolo. 

Druga skupina pa so otroci, ki v zadnjih dveh tednih niso bili povsem zdravi. Starši morajo namreč za sprejem v šolo ali vrtec podpisati izjav, da v zadnjih 14 dneh niso imeli kateregakoli od naslednjih znakov: povišana telesna temperatura, kašelj, glavobol, slabo počutje, boleče žrelo, nahod, težko dihanje (občutek pomanjkanja zraka), driska. Če so imeli katerega od teh znakov, starši ne morejo podpisati izjave in otrok ne sme v vrtec ali šolo.

Se obeta velik naval na pediatre in kakšen smisel ima?

Kakšna dokazila bodo potrebna za uveljavljanje varstva za te otroke, še ni jasno, saj ministrstvo omenja tudi "kakšen drug način". Da bi pediatri na veliko pregledovali otroke, ki imajo zgolj opisane znake in ne potrebujejo zdravnika ali pa niti teh znakov nimajo več, saj so jih imeli v zadnjih dveh tedni, se ne zdi smiselno. Še manj smiselno se zdi množično izdajanje potrdil, ki bi temeljila le na izjavi starša, da je otrok v zadnjih dveh tednih kašljal ali imel vročino.

Čimprej obvestite delodajalca

So pa na ministrstvu za delo opozorili, da je delavec v skladu s 36. členom ZDR-1 dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, "tako da je v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi varstva otrok primerno, da delavec delodajalca pravočasno obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti". 

"V zvezi z nezmožnostjo opravljanja dela delavca zaradi višje sile, ki je povezana z obveznostjo varstva otroka, pojasnjujemo, da je v okviru splošne delovne zakonodaje odsotnost delavca z dela lahko v izjemnih primerih upravičena zaradi nastanka višje sile (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih," so nam pojasnili na ministrstvu.

Zakon o delovnih razmerjih določa nadomestilo v višini 50 odstotkov plače, a je interventni zakon določil nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, ki ne sme biti nižje od minimalne plače.

"Glede pravice do povrnitve nadomestila plače v primeru višje sile s strani države pa je treba upoštevati 25. člen ZIUZEOP, ki določa, da lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena ZIUZEOP in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače," pojasnjujejo na ministrstvu.

janez.zalaznik@zurnal24.si