Za krizni dodatek, ki pripada delavcem v zasebnem sektorju, velja podobno kot za regres. Delovni inšpektor lahko ugotovi, da ni bil izplačan, ne more pa delodajalcu naložiti, da ga izplača, to morajo delavci sami zahtevati od delodajalca, če jim ta ne ugodi, pa morajo na sodišče.

Zakon o interventnih ukrepih ne določa, da bi bilo neizplačilo dodatka prekršek, bodo pa to, kot so nam pojasnili na inšpektoratu za delo, po njihovih informacijah popravili v spremembah zakona. Če inšpektor zazna elemente kaznivega dejanja, pa lahko delodajalca prijavi tudi zaradi kaznivega dejanja.

V članku govorimo o kriznem dodatku, ki pripada zaposlenim v zasebnem sektorju, ki delajo, in ne o dodatku k plači za javni sektor. Zakon velja od 11. aprila, uporablja pa se od 13. marca, kar pomeni, da mnogi delodajalci kriznega dodatka niso mogli obračunati pri plačah za marec, tako da lahko delavci pričakujejo poračun ali izplačilo dodatka s plačo za april.

Za marec se izplača sorazmerni delež dodatka od 13. marca naprej, ki za zaposlene, ki so bili vse dni po razglasitvi epidemije v službi, znaša 118 evrov. Za dneve, ko zaposleni koristi dopust, mu krizni dodatek ne pripada.

Na inšpektoratu za delo so pojasnili, da je neizplačan krizni dodatek terjatev iz delovnega razmerja, ki jo lahko delavec skladno s 4. odstavkom 200. člena zakona o delovnih razmerjih uveljavlja pri delodajalcu ali pri delovnem sodišču. Terjatev zastara v petih letih.

200. člen
(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)

(1)Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

(2)Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

(4)Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena , lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Inšpektorji dobili približno dvesto pritožb, večina neutemeljenih

V zvezi s pojavom koronavirusa je inšpektorat za delo dobil prijave zoper približno 200 delodajalcev, dve tretjini pritožb se je nanašalo na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Te večinoma niso bile upravičene, inšpektorji so pogosto ugotovili, da prijavitelji niso bili seznanjeni z usmeritvami medicinske stroke ali pa se z njimi niso strinjali. Druge pritožbe so bile pretežno na enostransko odmerjanje dopusta, nekaj pa tudi na odpovedi delovnega razmerja. Glede koriščenja letnega dopusta inšpektorat poudarja, da delodajalec ne sme zgolj enostransko odrejati letnega dopusta, upoštevati mora okoliščine iz 163. člena zakona o delovnih razmerjih.

163. člen
(način izrabe letnega dopusta)

(1)Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

(2)Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

(3)Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

(4)Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena , če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

"Tako delodajalce kot zaposlene spodbujamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da čim več rešitev skupaj dogovorijo. Inšpektorji so v posameznih konkretnih primerih delodajalce tudi pozvali k spoštovanju določb delovnopravne zakonodaje," pravijo na inšpektoratu.

Tudi glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi inšpektorat opozarja delavce, da naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo.

janez.zalaznik@zurnal24.si