Rado Genorio, vodja predstavništva Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, opozarja, da je slabša bonitetna ocena Slovenije predvsem posledica aktualnih političnih razmer pri nas in ne toliko rezultat slabih makroekonomskih razmer.

Slovenija je z ocene AA– padla na A+, bonitetna agencija S&P pa je oceno za eno stopnjo znižala še Slovaški (z A+ na A), Avstriji (z AAA na AA+) in Malti (z A na A–). Za dve stopnji jo je znižala Španiji (z AA– na A), Cipru (z BBB na BB+), Italiji (z A na BBB+) in Portugalski (z BBB– na BB).

Na vprašanje, zakaj so ocene ameriških bonitetnih hiš tako pomembne, odgovarja, da so pomembne zaradi odziva finančnih trgov, od katerih smo odvisni. Slabša bonitetna ocena države namreč vpliva na ceno denarja, torej na obrestne mere virov, ki jih naši subjekti najemajo v tujini in nato naprej plasirajo na domačem trgu tako podjetjem kot fizičnim osebam.

To je napad na evro

"Znižanje bonitetnih ocen skupini držav evroobmočja je v bistvu napad na evro in je v veliki meri neupravičeno. Znižanje ocene Franciji se na primer zdi nenavadno ob dejstvu, da trojni A ohranja Velika Britanija, ki ima proračun in delež javnega dolga v BDP nižji od francoskega. Prav tako velja znižanje ocene Španiji in Italiji, ki dejavno izvajata finančno sanacijo. Pomembno je tudi dejstvo, da so delničarji bonitetnih agencij v konfliktu s financami evroobmočja, saj gre za velike finančne skupine z dolarskega področja, torej evru konkurenčne valute," je zapisal komentator enega od vodilnih italijanskih časopisov Il Giornale.

Glavni italijanski finančni časopis Il Sole 24 ore pa je šel še korak dlje in zapisal, da je skrajni čas za ustanovitev evropske bonitetne ocene.