Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2022/2023 bo za Slovence in državljane držav članic Evropske unije ter Slovence brez slovenskega državljanstva potekal do 18. marca, zato smo preverili, kateri kadri bodo najbolj iskani. 

»Sklepamo lahko, da bodo zaželeni strokovnjaki s področij informacijske tehnologije, zdravstva, biomedicine, razvoja novih materialov pa tudi različnih svetovalnih strok,« pojasnjujejo na Zavodu za zaposlovanje.

Odločitev, ki pride včasih prezgodaj

»Pri vpisu na študij mladi večinoma razmišljajo o tem, kaj jih zanima, kaj jim je blizu ali pa morda izberejo poklic, ki ga opravljajo njihovi starši,« nam je pred informativnimi dnevi pojasnila direktorica Agencije za zaposlovanje Atama Tanja Šket.

Dodaja, da je  izbira poklica pomembna odločitev, ki za mlade včasih pride celo prezgodaj: »Pri izbiri se mora oseba po mojem mnenju osredotočati predvsem na to, kaj ji leži oziroma za kaj je nadarjena, kaj jo veseli ter ali bo njen profil iskan v času, ko zaključi študij.«

Kateri so poklici prihodnosti?

Tanja Šket pojasnjuje, da digitalizacija, globalizacija in hiter razvoj v vedno večji meri prinašata inovacije, ki marsikje zamenjajo delovno silo. »Postopki se poenostavljajo in v tej luči zmanjšujejo potrebe po število zaposlenih,« pravi in dodaja, da je treba pri tem upoštevati, da so kadri, ki sodelujejo pri tem razvoju še kako pomembni in vedno bolj iskani.

V Atami smo mnenja, da so zagotovo poklici prihodnosti tisti, ki bodo načrtovali, ustvarjali ter skrbeli za inovacije in napredek. V tej luči se je pametno usmeriti v poklice razvijalcev, programerjev, vzdrževalcev, strojnikov, mehatronikov, inženirjev robotike itd. Prav tako obstajajo področja, kjer tehnologija ne more nadomestiti človeškega dejavnika. To so še vedno zdravniki, medicinsko osebje, policisti ter gasilci. Izredno iskan kader so tudi računovodje.

Tanja Šket, Direktorica, Atama

»Vsekakor gremo v smeri, kjer bodo tehnični poklici izredno potrebni. Ne samo visoko izobražen kader, predvsem usposobljen kader,« pravi.

Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) so nam pojasnili, da ne ugotavljajo deficitarnih poklicev. Osredotočajo se na primanjkljaje in presežke na trgu dela. Enkrat letno ZRSZ izvaja raziskavo poklicni barometer, ki napoveduje predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. »Za letošnje leto za kar 108 poklicev od ocenjevanih 177 napoveduje primanjkljaj kadra, kar pomeni, da bodo pri teh poklicih potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela,« pojasnjujejo.

Za leto 2022 je napovedan primanjkljaj za številne poklice iz zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva.

Zavod za zaposlovanje

Foto: Profimedia Covid-19

Napovedan primanjkljaj za poklice, za opravljanje katerih se zahteva praviloma visokošolska izobrazba, so:

• strokovnjaki na področju zdravstva (zdravniki, zdravstveni strokovnjaki, strokovnjaki za zdravstveno nego, strokovni sodelavci za zdravstveno nego),
• IT strokovnjaki (programerji računalniških aplikacij, razvijalci programske opreme, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za računalniška omrežja in sisteme),
• strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja (strokovnjaki za vzgojno izobraževalno delo, učitelji razrednega pouka, učitelji v srednjih šolah in vzgojitelji v dijaških domovih, učitelji za poučevanje poklicno specifičnih predmetov, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok),
• strokovnjaki za socialno delo in svetovanje,
• pravni strokovnjaki,
• inženirji na področju tehnike in naravoslovja (inženirji elektrotehnike, elektronike, gradbeništva, strojništva, kemije, živilstva), itd.

Napovedan primanjkljaj za poklice, za katere se zahtevajo praviloma nižje ravni izobrazbe, pa so po njihovih ugotovitvah delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavci za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarji, kuharji, mesarji mizarji, varilci, varnostniki, vojaki, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, elektroinštalaterji, obdelovalci lesa, orodjarji, upravljavci različnih strojev in tako dalje.

Zdravstvo, informacijska tehnologija ...

Pojasnili so nam še, da ZRSZ z izvajanjem raziskave Napovednik zaposlovanja ugotavlja le kratkoročne načrte zaposlovanja ter morebitne trenutne ali predvidene prihodnje težave pri kadrovanju. Druga njihova raziskava pa je že omenjeni Poklicni barometer.

»Glede daljnoročnih napovedi se moramo zanesti na analize trendov v družbi in izsledke raziskovalnih institucij, večinoma v tujini,« pravijo. Kot pojasnjujejo, trenutno strokovnjaki napovedujejo, da bodo na razvoj, umiranje in nastanek novih poklicev vplivale: globalizacija, zelena ekonomija, staranje populacije, razvoj informacijske tehnologije, neskladje veščin s potrebami na trgu, potreba po multidisciplinarnih znanjih …

Sklepamo lahko, da bodo zaželeni strokovnjaki s področij informacijske tehnologije, zdravstva, biomedicine, razvoja novih materialov pa tudi različnih svetovalnih strok. Predvidoma bodo zaposleni spreminjali v svoji karieri spreminjali poklice in celo poanoge.

Zavod za zaposlovanje

Bolj kot o samih poklicih, nekaterih danes namreč sploh še ne poznamo, lahko po njihovih navedbah govorimo o kompetencah prihodnosti, ki so v veliki meri povezane s komunikacijo, medkulturno komunikacijo, sposobnostjo globljega razumevanja napisanega in povedanega, analizo podatkov, kreativnostjo in socialno inteligentnostjo: »V veliki meri so to kompetence, ki jih umetna inteligenca vsaj za zdaj še ne zmore.«

Foto: Profimedia Starejši

Kako svetovati mladim pri izbiri študija

»Ob vseh omenjenih dolgoročnih napovedih je velik izziv, kako svetovati mladim pred izbiro karierne poti. Skoraj gotovo jih čaka vseživljenjsko učenje in širjenje znanja in kompetenc na različna področja,« ocenjujejo na Zavodu.

Ključne bodo po njihovih besedah digitalne veščine in orientacija v digitalnem svetu. »Izhajamo iz predpostavke, da bo učenje in razvijanje kompetenc lažje na področju, ki je podprto s posameznikovimi interesi, zato med ključnimi nasveti ostaja spoznavanje samega sebe, svojih interesov, lastnosti in želja ter prenos le-teh v študijsko in kasneje delovno okolje. Spoznavanje sebe zahteva čas in nekaj truda ter strokovno pomoč,« so sklenili.

V Atami pa mladim ob odločanju pri izbiri poklica vedno zastavijo sledeča vprašanja:

1. Kaj te veseli?

2. Kaj znaš?

3. Kakšni so tvoji hobiji?

4. Na katerem področju se želiš izobraževati?

»Na podlagi teh informacij je smiselno mladim predstaviti možnosti zaposlitve po samem končanem študiju oziroma drugem izobraževanju,« pojasnjuje direktorica. Dodaja, da slovenski izobraževalni sistem omogoča, da posameznik lahko spremeni svojo poklicno pot bodisi z dodatno izobrazbo ali vzporednim ustvarjanjem delovnih izkušenj.