Predsednik države Borut Pahor je razpisal državnozborske volitve. Te bodo na prvi možni datum, 24. aprila, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 14. februarja. 24. marca se bo začela uradna volilna kampanja.

Pahor o tem, komu bo podelil mandat

Tokratne volitve so torej prve redne po letu 2008. Borut Pahor bo redne državnozborske volitve razpisal zadnjič, prav tako bo zadnjič podelil mandat za sestavo vlade. Pred štirimi leti je tega najprej podelil relativnemu zmagovalcu volitev, tokrat pa je sporočil, da bo ravnal drugače.
"Mandat za sestavo vlade bom po posvetih z vodji poslanskih skupin, kot to določa 111. člen ustave RS, tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno, torej absolutno podporo 46 glasov ali več," je sporočil Pahor. 

Zahteval bo črno na belem

Pahor bo za dokazilo, da ima kandidat za mandatarja zadostno podporo, zahteval podpise poslancev, ki mu jih bodo posredovali vodje poslanskih skupin. "Zavedam se, da to ni predpisana norma, toda zlasti izskušnje po volitvah predsednika vlade 2018 in 2020 napotujejo k običaju, da se potrebna podpora izkaže predsedniku republike s podpisi poslank in poslancev. To se je izkazalo za koristno in verodostojno februarja 2020, ko so predlagatelji izkazali potrebno podporo za kandidaturo sedanjega predsednika vlade z zadostnim številom podpisov poslank in poslancev," pravi Pahor.  

Podrezal v KUL

Če po posvetih s predstavniki poslanskih skupin ne bo nedvomne podpore kandidatu za mandatarja, bo Pahor priložnost za izvolitev na ta položaj dal predsednici ali predsedniku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev.
"Glede vprašanja relativnega zmagovalca volitev, je potrebno pred volitvami jasno odgovoriti na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razumem kot seštevek poslanskih mandatov teh strank ali ne," je pozval Pahor. Kot je znano, je koalicija KUL, ki jo sestavljalo LMŠ, SD, Levica in SAB napovedale povolilno sodelovanje.  

"Tako, kot bo nekdo zmagal, tako bo vladal. Ne bo mogoče zmagati z razdvajanjem, potem pa vladati s pozivanjem k sodelovanju in enotnosti," poudarja predsednik Borut Pahor. 

Volitve in covid

V kolikšni meri bodo izvedbo volitev krojile epidemiološke razmere, ni znano, kljub temu pa morajo biti znana pravila glede načina volitev za tiste volivce, ki bodo na dan volitev v karanteni ali v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. 
Pahor je ob tem poudaril, da je s svojo namero, da bodo volitve na prvi možni datum sporočil tako javnosti, kot Državno volilno komisijo.
"Pravočano in celo predčasno obveščanje javnosti in institucij o moji nameri izbire datuma volitev zelo pomembno in koristno, v prid vseh in vsakogar. V tem smislu pričakujem, da bodo volitve izvedene tako, da bomo imeli vsi možnost oddati svoj glas in izvoliti novo sestavo poslank in poslancev državnega zbora in da glede njihove izzida ne bo nobene sence dvoma," je dejal Pahor. 

Kako bodo volili tisti, ki bodo v izolaciji?

Po posvetovanjih s predstavniki stroke in pristojnih institucij je Državna volilna komisija glede volivcev, ki bodo v karanteni, odločila, da bodo kljub temu lahko prišli na volišče v rednem času, a ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov.

Nerešeno je še vprašanje glede načina glasovanja za tiste volivce, ki bodo na dan volitev v izolaciji. Tisti, ki bodo v izolaciji že prej, bodo vsaj pet dni pred glasovanjem lahko zaprosili za glasovanje po pošti, vprašanje pa je, kako bodo volilno pravico lahko udejanjili tisti, ki bodo za okužbo z novim koronavirusom izvedeli tik pred volitvami.

Odločitev bo znana najkasneje 25 dni pred volitvami

Predlogu, da naj bi bila za te volivce volišča odprta še dve dodatni uri, je ministrstvo za zdravje tnasprotovalo, zato ji tudi člani DVK niso bili naklonjeni. Druge rešitve zaenkrat še niso sprejeli, končno odločitev so napovedali najpozneje 25 dni pred volitvami, nanjo pa bo vplivala aktualna epidemiološka slika.

Vsakih volitev se namreč del volivcev ne more udeležiti, ker se jim tik pred zdajci zgodi kaj nepredvidenega. Pomembno je, da teh volivcev ni toliko, da bi to vplivalo na legitimnost volitev. Še ena možnost je sicer glasovanje na domu, a če bo vlog preveč, bo težko zagotoviti tudi zadostno število t. i. letečih volilnih odborov.