O Titu je bilo napisanih mnogo knjig, vendar ta, drugače od drugih, ki se večinoma ukvarjajo z njegovim življenjem, političnim delovanjem in zgodovino, deloma razkriva, kaj se je dogajalo onkraj uradnih fotografij, je predstavitvi knjige dejala urednica Titove kuharice Nina Žitko.

Tito protokolu predlagal recepte svoje mame

Tito je kar nekaj receptov, ki so zapisani v knjigi, svojemu protokolu predlagal sam, bodisi lastne recepte ali recepte svoje mame. V knjigi je zapisan tudi recept, ki ga je ob obisku Tita pri ameriškem predsedniku Johnu Kennedyju predlagala Jacqueline Kennedy.

V knjigi so na 256 straneh opisani obedi, ki jih je Tito užival, ko se je srečeval z najpomembnejšimi voditelji in največjimi zvezdami svojega časa. Poleg menijev in 63 receptov so na kratko opisane tudi zgodovinske in družabne okoliščine srečanj, so o Titovi kuharici zapisali pri Mladinski knjigi.

Kraljici Elizabethi II. privoščil čevapčiče

V knjigi je tudi veliko dokumentarnih fotografij, od katerih je večina objavljena prvič. Tako lahko bralec na straneh vidi angleško kraljico Elizabeto II., kako sedi v zidanici na Vangi v pričakovanju leskovških jedi z žara, ter Sophio Loren, ki Titu v kratki beli obleki kuha testenine.

Dosmrtni predsednik nekdanje skupne države je bil opisan kot komunist s stilom, kar Rene Bakalović v uvodni besedi opisuje kot najboljši povzetek Titove podobe. Protokol ob Titu je vedno vseboval bogata kosila in večerje, pri katerih je bil on sam zagotovilo užitka in doživetja, tudi ko je bilo politično ozadje napeto, dodaja.

Kot je dejal Vlado Sekirnik, nekdanji vodja protokolarnih dogodkov na Brdu, današnji voditelji nimajo časa, da bi si ustvarili takšno karizmo, kot so jo lahko oblikovali voditelji, kot je bil Tito.

Ob meniju ob obisku Tita pri Fidelu Castru na Kubi je Sekirnik opozoril, da so bili mojstri, saj so že meni oblikovali tako, da so določene teme gostom položili "v usta".

"Na meniju je recimo koktajl Hemingway, za kogar vemo, da je bil Fidelov prijatelj. V nadaljevanju pa je še zrezek Argentina, in vsi vemo, kdo je bil iz Argentine - njegov najboljši prijatelj Che Guevara. Meniji niso tako nedolžni," se je pošalil.

Delo Drulovićeve je v slovenščino prevedla Mojca Vodušek, knjiga pa je izšla v srbskem, hrvaškem, angleškem in sedaj še slovenskem jeziku.