Vlada je konec tedna sprejela odločitev, da šolske počitnice za učence osnovnih šol podaljša še za teden dni. Kot je pojasnila ministrica za izobraževanje Simona Kustec, so tako prisluhnili predlogu ravnateljev, ki poudarjajo, da bi bilo zaradi velikega števila okuženih učiteljev procesa izobraževanja na daljavo težko izpeljati. Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa poudarja tudi, da je podaljšanje počitnic smiselno tudi zaradi težav, ki jih imajo v osnovnih šolah s poučevanjem na daljavo.

Računalništvo le izbirni predmet

Težava, ki ovira izobraževanje na daljavo, so tudi slabe računalniške kompetence oziroma poznavanje informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) predvsem v nižjih razredih osnovne šole. Računalništvo le kot neobvezni izbirni predmet, lahko izberejo učenci 4., 5. in 6. razreda.
"Ministrstvu smo že nekajkrat predlagali spremembo predmetnika, tudi to, da bi bilo potrebno predmetnik očistiti. Vendar pa imamo praktiki v strokovnem svetu ministrstva le malo besede," pravi Pečan, ki meni tudi, da bi ministrstvo zdaj, ko so razmere izredne, za spremembo predmetnika lahko uveljavilo interventni zakon. 

"Predmetnik v Sloveniji je veliko bolj obsežen kot drugje"

"Računalništvo v OŠ obstaja le kot izbirni predmet. Samo po sebi je to težko komentirati, saj vemo, da je predmetnik v slovenskem osnovnošolskem sistemu sorazmerno precej obseženejši kot v drugih državah," opozarja tudi predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden. 

Intenzivnost vključevanja IKT vsebin od šole do šole drugačna

"Gre pa tudi sicer pri računalništvu za kroskurikularno vsebino, se pravi da naj bi se učenci dela z računalnikom naučili pri različnih predmetih, ki vključujejo IKT vsebine. Pri tem seveda ni za spregledati, da je intenzivnost vključevanja veščin dela z IKT na različnih šolah oziroma celo pri različnih učiteljih na isti šoli različna, pač odvisna od odločitve učitelja, lahko tudi od njegovega poznavanja računalništva. V času poučevanja na daljavo se je izkazalo, da je lahko to tudi problem," pravi Meden, ki poudarja, da je bilo med spomladanskim izobraževanjem na daljavo vsakega poznavanja IKT tehnologije premalo. "Vendar pa težave težko omejimo le na slabo znanje računalništva na strani učencev. IKT znanja primanjkuje tudi strokovnim delavcem."

"Potrebe po računalnikih še obstajajo"

"Posebno področje je IKT znanje staršev, za katero tako ne more poskrbeti šola," še ugotavlja Meden. Poleg tega, da v spomladanskem času šolanja na daljavo mnogi učenci niso imeli spletnih kamer ali druge potrebne programske opreme, da so računalnike delijo s sorojenci ali celo starši, ki so delali od doma, je na neenakost z vrstniki vplivalo tudi znanje staršev s področja IKT tehnologij.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam v letošnjem letu preko projekta COVID-19 - IKT šolam zagotovilo 4.003 prenosnih računalnikov v skupni vrednosti 3 milijone evrov. Sredstva je v celoti zagotovil Arnes. "Računalniki so namenjeni za izposojo učencem in dijakom za izobraževanje na daljavo, v primeru da takih potreb šola nima, jih uporablja po lastni presoji," pravijo na ministrstvu za izobraževanje. "Nekaj potreb še ostaja," pravi predsednik ravnateljskega združenja Pečan, hkrati pa opozarja, da je nemalokje težava tudi v slabih internetnih povezavah.

Slovenija Bodo otroci novembra sploh še šli v šolo? Tako odgovarja ministrica!

dezurni@zurnal24.si