Trend. V zadnjem času je pri nas vse več zanimanja za testiranje otrok, pri katerem naj bi na podlagi genetike poleg nagnjenosti k boleznim ugotavljali tudi, kakšni so njihovi talenti, v katere poklice jih kaže usmeriti in kateri hobiji bi bili zanje najprimernejši. Strokovnjaki opozarjajo, da rezultati niso dokončni. “Res je, da lahko proučijo lastnosti mišic in tako vidijo, ali so denimo boljši v sprintu. A zato še ni rečeno, da bo otrok vrhunski nogometaš. Veliko je odvisno od treningov in vztrajnosti,” pojasnjuje biologinja Mateja Bedenčič iz Lifegenetics.

Verjetnost za bolezen

Pri nas so že dolgo prisotni klinični genetski testi, s katerimi odkrivajo bolezni, kot so denimo Downov sindrom ali tveganje raka. V zadnjih letih se pojavljajo tudi zasebni ponudniki, ki prek genetskega zapisa ugotavljajo verjetnost, da zbolimo za določeno boleznijo. Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje od testov DNK ne smejo pričakovati, da jim bodo povedali, ali neko bolezen že imajo oziroma če in kdaj jo bodo dobili.

Ni nujno, da boste zboleli

“Gre zgolj za to, da se izračuna odstotna nagnjenost k bolezni glede na splošno populacijo. Če vemo, da smo nagnjeni k raku, bomo večkrat obiskali zdravnika, zato nam bodo raka, če se pojavi, odkrili prej,” pravi Andrej Zemljič z Inštituta za DNK analize. Za test je dovolj vzorec sline, ki ga proučijo v laboratoriju, zdravniki pa svetujejo, kaj lahko, če smo nagnjeni k določeni bolezni, spremenimo na življenjskem slogu.

“Na bolezni vplivajo tudi zunanji dejavniki. Potencial za številne bolezni, ki so genetskega izvora, se z veliko sedenja, neorganizirano prehrano in slabim življenjskim slogom le povečujejo,” pravi Bedenčičeva. Številni testi se zato ukvarjajo s povezavo med prehrano in genetsko zasnovo.

Tipične bolezni, ki so povezane tudi z življenjskim slogom, so srčne kapi in sladkorna bolezen. Poznavalci opozarjajo, da je treba pri testih verjeti le tistim, pri katerih končno diagnozo postavi uveljavljeni zdravnik.