Volilna udeležba na letošnjih lokalnih volitvah je bila med najnižjimi doslej. Po doslej znanih podatkih je na volišča šlo 47,47 odstotka volilnih upravičencev. Volilna udeležba v mestnih občinah je bila 42,91-odstotna. Slabša volilna udeležba je bila le še leta 2014, ko je v prvem krogu glasovalo 45,22 odstotka volilnih upravičencev. V drugem krogu je bila volilna udeležba nižja kot v prvem, kažejo podatki za pretekle lokalne volitve.
Med vsemi občinami je bila najvišja udeležba v Hodošu (73,75 %), najnižja pa v Horjulu (22,64 %). Med mestnimi občinami je najnižja udeležba tokrat bila v Ljubljani (39,84 %), najvišja pa v Kopru, kjer je v edini med mestnimi občinami na volišča prišlo več kot 50 odstotkov volivcev (53,64 %).
Še enkrat na volišča 4. decembra
Drugi krog, ki bo 4. decembra, bo tokrat potreben v 47 občinah, kar je v devetih občinah manj kot pred štirimi leti. Boj za županski stolček je odprt v šestih mestnih občinah.
V prvem krogu je župane in županje dobilo 165 občin. V 22 občinah bodo naslednja štiri leta na čelu ženske. Kot edina ženska na čelu mestne občine bo tudi prihodnja štiri leta Nuška Gajšek, ki je prepričljivo zmagala na Ptuju. V šestih mestnih občinah, kjer je izid že znan, so zmagali dosedanji župani - Zoran Janković v Ljubljani, Aleš Bržan v Kopru, Gregor Macedoni v Novem mestu, Peter Dermol v Velenju in Tilen Klugler v Slovenj Gradcu.
Kar 137 županov je svoje volivce prepričalo do te mere, da so jim zaupali nov mandat. V 51 občinah pa novi župani niso imeli nobenega protikandidata.
Na čelu občine že osmi mandat
Petim kandidatom, ki funkcijo opravljajo vse od leta 1994, so volivci podelili že osmi mandat na čelu občin. V Rogatcu je bil že osmič izvoljen Martin Mikulič (74,48 %), v Gornjih Petrovcih Franc Šlihthuber (65,09 %), v Rogaški Slatini Branko Kidrič (63,93 %), v Zagorju ob Savi Matjaž Švagan (76,05 %) in v Cerkljah na Gorenjskem Franc Čebulj (70,69 %).
Drugi krog čaka župana Brd Franca Mužiča (48,55 %), ki se bo za osmi mandat pomeril s Karolom Petrom Peršoljo (30,99 %).
Izvoljenih je bilo tudi kar nekaj županov, ki bodo na čelu občin sedmi mandat. V prvem krogu protikandidata ni imel Marjan Kardinar iz občine Dobrovnik, Stanko Ivanušič iz Razkrižja, Anton Butolen iz Žetal in Branko Ledinek iz občine Rače - Fram. Od protikandidata je bil v prvem krogu boljši Matija Tasič (52,20 %) v občini Prevalje, Jože Doles (71,245 %) v občini Bloke in Martin Brecl (60,46 %) v občini Dobrna.
Celjski župan Bojan Šrot (46,72 %), ki je na čelu občine Celje od leta 1998, pa bo moral prvič v drugi krog, kjer ga bo izzval Matija Kovač (33,28 %).
Najmlajši župan ima 29 let, najstarejši 71
Najstarejši med že izvoljenimi župani je 71-letni Franc Leskovšek, ki je vnovič dobil zaupanje volivcev občine Dobje. Več kot 70 let imajo tudi župani občine Šenčur Ciril Kozjek, občine Horjul Janko Prebil, občine Razkrižje Stanko Ivanušič in občine Cerklje na Gorenjskem Fran Čebulj. V začetku leta 2023 bo 70 let dopolnil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je osvojil že šesti mandat v prestolnici.
Najmlajši izvoljeni župan je Denis Tamaško, ki bo župan občine Hodoš. Poleg njega so mlajši od 35 let še župan Majšperka Sašo Kodrič, Vitanja Andraž Pogorevc, Preddvora Rok Roblek in Svete Trojice v Slovenskih goricah David Klobasa.
Z največ župani se lahko pohvali SLS
Delni neuradni izidi kažejo, da je med političnimi strankami največ novoizvoljenih županov iz stranke SLS. Od predlaganih 34 kandidatov jih je bilo izvoljenih 13. Na drugem mestu sta SDS in NSi. Prva je v boj poslala 62 županskih kandidatov, druga 34, uspešni pa sta bili v 11 primerih. Na četrtem mestu je SD z 10 župani (54 kandidatov), sledi Gibanje Svoboda z enim županom (51 kandidatov). Druge politične stranke so osvojile zmago v šestih občinah, v desetih primerih je zmagal predstavnik koalicije strank, največ novih županov, 103, pa je kandidiralo s podporo skupine volivcev oziroma kot samostojni kandidati.
Po do sedaj preštetih glasovih za občinske oziroma mestne svete kaže, da bo največ mandatov, 761 natančneje, pripadlo ostalim političnim strankam. Člani SDS bodo imeli 494 mandatov v občinskih oziroma mestnih svetih, člani Gibanja Svoboda 402 mandata, člani SD 270 mandatov, NSi 193 mandatov in SLS 168 mandatov. Preostale stranke so prejele po manj kot 25 mandatov.