Tako je po pisanju Dela sklenilo delovno in socialno sodišče, ki je zavrnilo njeno tožbo, s katero je od ministrstva za notranje zadeve oziroma policije po sodni poti zahtevala nazaj svojo službo.

Po mnenju sodišča je namreč nekdanja kriminalistka Maja Tanašić na ljubljanski policijski upravi presegla pooblastila in kršila zakone oziroma akte, predpise in navodila svojega delodajalca. Sodba sicer še ni pravnomočna, saj se bodo z njo po pisanju časopisa ukvarjali še višji sodniki.

Tanašićeva v medije po ropu

Ime Tanasićeve se je v javnosti pojavilo po ropu pošte v Kresnicah junija lani, ko sta roparja umorila poštno uslužbenko, po tragediji pa se je v medijih razširila novica, da je prav Tanasićeva skrivala enega od roparjev in domnevnega morilca Blaža Ereiza.

V policiji so ji kmalu nato odpovedali pogodbo o zaposlitvi, kot razlog pa so ji očitali hujše kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki naj bi imele znamenja kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V policijskih in upravnih evidencah naj bi namreč večkrat dostopala do podatkov, čeprav za to naj ne bi imela zakonske podlage, poleg tega naj bi obstaja možnost, da je osumljencem že novembra 2010 posredovala podatke o delu kriminalistov.

Delovno sodišče je po pisanju Dela menilo, da gre zgolj za namigovanja, a je po drugi strani ugotovilo, da vendarle ni ravnala popolnoma pravilno. Vpogledi v policijske in upravne evidence namreč niso bili vedno upravičeni, poleg tega je nadzor pokazal, da je neupravičeno vpogledovala v podatke o 280 ljudeh, tudi o policistih in kriminalistih.