Pomanjkanje padavin in visoke temperature v poletnih mesecih bodo vplivale na pridelek grozdja v vseh treh vinorodnih deželah – Podravje, Posavje in Primorska. Po grobi oceni strokovnih služb bo predvidoma pridelek količinsko najbolj zmanjšan v slednji, in sicer za 35 odstotkov, v preostalih dveh pa med 15 in 30 odstotkov, pri čemer je izpad pridelka odvisen starosti vinograda, sorte, časa dozorevanja, oskrbe vinograda, tal, lege in drugih dejavnikov, pojasnjujejo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Na posameznih legah z večjim vplivom suše grozdje prisilno dozoreva, kar pomeni zgodnejšo trgatev. Grozdja bo letos predvidoma manj, a bo njegova kakovost dobra.

Manjše grozdne jagode, večja sladkorna stopnja

V vinorodni deželi Primorska se s sušo borijo že celo leto. Kras je v prvem polletju prejel zgolj 44 odstotkov padavin kot v enakem obdobju prejšnjih let. ''Najbolj prizadeti so mladi vinogradi, vinogradi na višjih legah in tanjših plasteh zemlje. Na najbolj izpostavljenih legah je prišlo do večjega razlistanja in razvojna stopnja grozdih jagod se je ustavila na velikosti graha,'' posledice suše opisuje Majda Brdnik, svetovalka specialistka za vinogradništvo KGZ Nova Gorica.

Kljub manjši velikosti grozdnih jagod bodo letos te dosegle visoke sladkorne stopnje. Glavne sorte - refošk, rebula, malvazija in merlot - so zaenkrat večinoma še na trti, kar pa ne velja za peneča vina. Čeprav je za ocene o letini še zgodaj, v KGZ Nova Gorica pričakujejo, da bo izdelek glede na izplen ponekod tudi prepolovljen.

Zdravstveno stanje je medtem brezhibno, saj je v primerjavi s prejšnjimi leti manj glavnih glivičnih bolezni peronospore in oidija ter napadov lesnih gliv. Zlata trsna rumenica se posamično po trsih še vedno pojavlja, a kmetovalci te trse izrežejo.

Kjer ni prevelikih posledic suše, bo letnik dobre kakovosti. ''Ker so kisline tudi pri zgodnjih sortah kar hitro padle, trgatev že v vseh okoliših poteka - za penine tudi že pred 20 dnevi in v Istri še prej,'' pove Brdnik.

Posledice suše bi lahko bile vidne tudi naslednje leto

V vinorodni deželi Podravje je bilo letošnje pridelovalno leto med zahtevnejšimi v zadnjem obdobju, saj je toča v maju in juniju prizadela vinograde od Lendave pa vse do Virštanja. Območje je prizadela tudi dolgotrajna suša, predvsem na peščenih in lapornatih tleh, četudi je vinska trta ena izmed najbolj odpornih rastlin. Največ škodnih primerov beležijo v mladih vinogradih, ki se nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema, in že vstopajo v rodnost, pojasnjujejo v KGZ Maribor.

Posledice letošnje suše bi lahko bile vidne tudi v prihodnji sezoni. ''Pomanjkanje vode v mesecu juliju je negativno vplivalo tudi na diferenciacijo grozdja, kar ima lahko za posledico zmanjšanje količine pridelka tudi v naslednjem letu,'' poudarja svetovalec za vinogradništvo Marko Breznik.

Suša je najbolj prizadela vinograde na območju vinorodnega podokoliša Haloze, kjer lokalno škoda dosega tudi do 60 odstotkov.

Visoke temperature v kombinaciji s pomanjkanjem vode so močno vplivale tudi na pojav sončnih ožigov, na katere so najbolj dovzetni rumeni muškat, traminec in laški rizling. ''Četudi se grozdne jagode ne posušijo, je aromatski potencial takšnih jagod manjši. Škoda zaradi ožiga lahko presega 10 odstotkov pridelka,'' razloži Breznik.

Prav tako trtam niso prizanesli škodljivci. Zlata trsna rumenica, ki jo prenaša žuželka ameriški škržatek, predstavlja resno grožnjo, ki po besedah KGZ Maribor pomeni največjo krizo po pojavu trte uši v 19. stoletju. Po grobih ocenah bo potrebno izkrčiti med 150 in 200 hektarjev vinogradov. ''Te trte je potrebno odstraniti iz vinograda, obenem pa zatreti žuželko, kjer pa ne smemo pozabiti na razne trte, ki predstavljajo ohišnice in na »brajde s ameriškimi hibridi,« saj so tudi te lahko vir okužb,'' svetuje Breznik.

Po prvih pokazateljih dozorelosti grozdja je sladkor v letošnjih razmerah pospešeno naraščal. ''Tako je letošnji letnik v primerjavi z lanskim po vsebnosti sladkorja pri vseh sortah v povprečju v prednosti za 10 dni. Skupne kisline so v povprečju nižje, medtem ko je pH vrednost višja,'' pojasnjujejo v KGZ Maribor, kjer dodajajo, da bo teža jagod tudi pri njih nižja, posledično pa bo količina pridelanega vina manjša.

Kljub zahtevnemu pridelovalnemu letu bo letos v Podravju možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, tja do vrhunskih vin posebne kakovosti, dodaja specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik.

Foto: Nino Verdnik Trgatev Stare trte na Lentu Zgodnejše dozorevanje tudi v Posavju

Pridelovalno leto je posebno tudi v vinorodni deželi Posavje. Že v letih 2020 in 2021 sta vinograde prizadejala suša in pozeba, ki je ponekod skrčila pridelek med 40 in tudi 90 odstotki, letos pa je zaradi posledic pomanjkanja padavin v fazi debeljenja in dozorevanja jagod trta v stresu, še posebej v mladih vinogradih. ''To pomeni, da bo volumen jagode manjši, jagodna kožica debelejša in izplen grozdnega soka pri prešanju zelo zmanjšan,'' napoveduje Jernej Martinčič, specialist za vinogradništvo v KGZ Novo mesto.

Pridelki grozdja bodo tako predvidoma zmanjšani med 15 in 35 odstotki, pri srednje poznih sortah bolj, pri poznih manj.

Tudi v tej vinorodni deželi je zdravstveno stanje grozdja dobro, razen na mestih, prizadetih od toče, kjer ponekod pridelka ne bo. ''Zaradi suše bo količinsko grozdja nekoliko manj, bo pa kakovost toliko boljša. Dozorevanje se je pričelo nekoliko prej, zato grozdje dozoreva enakomerno in hitro. Glede na lansko leto smo z dozorevanjem v prednosti vsaj za 10 dni. Tudi obarvanost grozdja je že v tem času zelo dobra, kar kaže na zelo dobro kakovost belih in rdečih vin,'' dodaja Martinčič.

Posebno leto lahko vpliva tudi na ceno

Vinogradniki medtem upajo, da bodo cene sledile povečanim stroškom pridelave in predelave.

''Dvig cen energentov, goriva, elektrike, predvsem pa težave z delovno silo, ki se potrebuje za  obiranje sadja in trgatvah, bodo vplivale na prodajne cene tako sadja, grozdja, moštov, ki so že na trgu, kot tudi donegovanega vina,'' letošnje razmere opisujejo v KGZ Maribor, medtem ko v KGZ Novo mesto pričakujejo stabilizacijo odkupne cene grozdja. ''Ta se je namreč lani in predlani zaradi pomanjkanja ponudbe grozdja na trgu nekontrolirano močno dvignila,'' pojasnjujejo.

Končne cene postavljajo kleti, dodaja Majda Brdnik.