Rezultate naj bi predstavili že v ponedeljek, a je bilo nanje treba počakati do danes. Raziskovalci so vabila za sodelovanje v raziskavi poslali 3000 ljudem. 

Dr. Mario Poljak, glavni in odgovorni raziskovalec, je predstavil rezultate prve faze raziskave. Ključna vprašanja raziskave so bila, koliko je aktivno okuženih, koliko je asimptomatsko oblelih ter koliko jih je prišlo v stik z boleznijo in jo tudi prebolelo? "Gre za šestmesečno raziskavo, danes predstavljamo rezultate prve faze raziskave. Oktobra 2020 sledi druga faza raziskava," je pojasnil dr. Poljak.

Poljak je poudaril, da gre za prvo raziskavo, ki je izmerila prekuženost na reprezentativni populaciji celotne države z zadostno velikim številom preiskovancev. Uporabljen je bil združeni diagnostični pristop, kar pomeni, da so istočasno ugotavljali, ali je oseba prekužena z brisom in s krvnim testom. Poleg tega je pomembno, da gre za raziskavo, ki bo še pol leta spremljala sodelujoče osebe.

V prvi fazi so sodelujočim vzeli bris dihal in vzorec krvi za serološko testiranje na SARS-CoV-2. Do oktobra bodo sodelujoče redno spremljali in vsakih 14 dni z njimi opravili telefonski pogovor. V primeru, da bo prišlo do pojava simptomov pri sodelujoči osebi ali njeni ožji ali širši družini, bodo dodatno vzeli vzorec krvi in bris nosno-žrelne votline. Konec oktobra bodo še enkrat vzeli sodelujočim bris in vzorec krvi ter s primerjavo rezultatov ugotovili, kaj se je zgodilo v času poletja, ko prihaja do migracij. 

Poljak je pojasnil, da je nujno pred začetkom zimske sezone, ko prihaja do številnih okužb zgornjih dihal, ki jih povzročajo različni povzročitelji, vedeti, kako ravnati, ko gre za diagnostiko in obravnavo potencialnih bolnikov. 

Prostovoljcev niso mogli sprejeti

V raziskavi je sodelovalo 1.368 oseb. 1.367 so odvzeli bris, 1.318 pa so odvzeli vzorec krvi. Za 38 izbranih oseb so dobili izvrnjeno pošto, ker je bil prejemnik neobstoječ, 448 oseb je zavrnilo sodelovanje, 1.146 oseb pa se na poziv k sodelovanju ni odzvalo. "Z večino nismo prišli v stik, saj danes ne obstaja način, kako priti do njih," je dejal Poljak in pojasnil, da temu botruje dejstvo, da telefonske številke niso več javno objavljene.  

"Ko so bili objavljeni prvi rezultati o odzivu, je bilo več kot 1200 klicev in emailov ljudi, ki so želeli sodelovati v štiudiji. Prostovoljci ne morejo sodelovati v takšni študiji. Iskreno se jim zahvaljujemo, a zaradi metodologije ni možno nadomeščanje izvirno izbranih oseb," je pojasnil Poljak. 

Velikost reprezentativnega vzorca (3000) je bila določena kot ravnotežje med zahtevano natančnostjo ocen in omejitvami časa ter predvsem človeških in finančnih virov, ki so bili za to zahtevano nalogo na voljo. Vzorec je povsem reprezentativen glede na starost, spol in geografsko razdelitev Slovenije. Ujema se s populacijo v vseh značilnostih ne le v socio-demogragskih značilnostih.  

Vsak 30 prišel v stik z virusom

Raziskava je pokazala, da je bolezen prebolelo 41 sodelujočih, kar je tri odstotke. Med testiranimi je tudi 120 otrok, mlajših od 14 let. "Vzorec je dovolj velik, da s 95-odstotno gotovostjo trdimo, da je prekuženost prebivalcev med 2 in 4 %. Povečanje velikosti vzorca raziskave bi zanemarljivo zmanjšalo negotovost," je dejal Poljak. Raziskava je pokazal tudi, da je bolezen enakomerno razširjena po starostnih skupinah. 

Tiskovka

Ker gre za reprezentativen vzorec, lahko na njegovi podlagi sklepamo o tem, kakšno je stanje v celotni populaciji. Sodeč po podatkih iz raziskave je v Slovenijo covid-19 prebolelo oziroma bilo v stiku z virusom med 42 in 84 tisoč ljudi, srednja vrednost je okrog 63 tisoč ljudi. Po uradnih podatkih je zaradi epidemije umrlo 99 ljudi, a raziskovalci opozarjajo, da iz njihove raziskave ni mogoče sklepati o smrtnosti. 

Šokantno je število oseb, ki za okužbo sploh niso vedele, kar 39 od 41, kar je 95 odstotkov vseh, ki so jim v raziskavi v krvi odkrili protitelesa.

Slovenija Je smrtnost pri covidu-19 nižja kot pri gripi? "Tega ni mogoče sklepati iz naše študije!"

Za potrebe raziskave so vzpostavili klicni center in center za koordinacijo obiskov na terenu. V 12 dneh, od 20. aprila do 1. maja, je 55 oseb opravilo 2.000 delovnih ur in prevozilo 24.950 kilometrov. Dnevno je ena ekipa lahko odvzela ne več kot 20 vzorcev na dan, vzorce so nato v nočnem času testirali v laboratoriju.

Blaž Zupan: Vzorec je bil ravno prav velik

Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo je povedal, da so morali aplikacijo, ki bi informacijsko podprla celotno študijo razviti praktično čez noč. "Želeli smo narediti aplikacijo, ki bi bila enostavna za delo, gledali smo tudi, da je vnos podatkov hiter," je razložil Zupan. "V realnem času smo lahko spremljali, kakšna je stopnja prekuženosti."

Razvili so sistem, kjer so se s skeniranih podatkov podatki v sistemu prečitali avtomatsko. "Uporabili smo metodo umetno inteligence, nisem mogel verjeti, da je to možno narediti tako hitro," je povedal Zupan. "Preverili smo tudi, ali so podatki pravilno vnešeni."

Zanesljivost raziskave

Za javnost in medije so pripravili serijo zapisov in blogov, kjer bodo predstavili potek raziskave. "Vabljeni ste, da obiščete to stran, kjer bomo pisali o raziskovalnem delu, ki je zanimivo, a včasih skrito očem javnosti," je pojasnil Zupan.

Poudaril je, da je bil vzorec 3000 oseb skrbno izbran. "Vzorec je bil totalen in ravno pravšnji," je poudaril Zupanc. "Tudi če bi testirali več oseb, ne bi dobili bistveno zanesljivejših rezultatov. Več kot 1300 sodelujočih oseb praktično ne bi potrebovali."

dezurni@zurnal24.si