Kakšno bo vreme za božično-novoletne praznike, je še neznanka, saj je za zanesljive napovedi še predaleč. A statistični podatki o višini snežne odeje v zadnjih 30 letih kažejo, da je v Ljubljani približno 30 odstotna verjetnost, da bo božič bel.
Zadnjih deset let niti en božič v Ljubljani ni bil bel
Če pogledamo zadnjih trideset let, je bila snežna odeja na božično jutro v Ljubljani prisotna samo osemkrat. V zadnjih desetih letih v Ljubljani niti en božič ni bil bel. "Leta 2015 celo na Kredarici ni bilo snežne odeje," pojasnuje Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in dodaja, da se je to zgodilo prvič v zgodovini meritev. Leto pozneje je bilo na Kredarici 105 centimetrov snega, leta 2017 290, lani pa le 30 centimetrov.
Agencija za okolje je pripravila časovni trak višine snega na božično jutro od leta 1961 do 2018, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi na njihovi spletni strani ali v videu, ki so ga objavili na Facebooku.
Povprečne temperature so se na božično jutro v nižinah gibale okoli nič stopinj Celzija. "Kdaj pa kdaj je po nižinah na božično ali novoletno jutro pod -10 stopinj Celzija, čez dan pa (ne isto leto) nad 10 stopinj Celzija," razlaga Vertačnik. Tako je bilo zelo hladno božično jutro leta 2001 (Murska Sobota -22 °C, Celje -19 °C, Ljubljana -14 °C, Letališče Portorož -8 °C), zelo toplo pa je bilo ob poplavah leta 2009 (najvišja temperatura v Dobličah pri Črnomlju 19 °C, na portoroškem letališču 18 °C, v Celju in Ljubljani 17 °C).
Za novo leto pa je bilo po besedah Vertačnika zelo mrzlo leta 1969 (Šmartno pri Slovenj Gradcu -25 °C, Nova vas na Blokah in Celje -24 °C, Murska Sobota in Rateče -22 °C, Ljubljana -14 °C). Nasprotno je bilo čez dan marsikje zelo toplo leta 2007 (Novo mesto 15 °C, Celje 12 °C, Ljubljana 10 °C, Kredarica 3 °C).
Za novo leto oz. prvega januarja Arso ni obdelal podatkov o višini snežne odeje na tak način kot za božič, a dolgoletno povprečje višine snega je malenkost večje kot za božič. "V Ljubljani je bilo v obdobju 1948-2018 novoletno jutro v 36 od 71 let brez snežne odeje. Največ snega je bilo v letih 1968, 1965 in 1996 (40, 35, 35 centimetrov)," zanimivosti v zvezi s snežno odejo na novega leta dan navaja Vertačnnik. "Le v 18 letih je bila snežna odeja debela vsaj 10 centimetrov."
Tudi novo leto v nižinah večinoma zeleno
Če se pomaknemo še bolj v preteklost, potem je bila rekordna višina snega v Ljubljani po besedah Vertačnika 1. januarja leta 1907, ko je znašala 71 centimetrov. "Zelo podobna je statistika za Maribor," razlaga Vertačnik. "36 od 71 let je bilo brez snežne odeje, največ snega je bilo v letih 1971, 2006 in 1970 (43, 36 in 35 centimetrov). V 19 letih je bilo na novo leto vsaj 10 centimetrov snega."
Za večino nižin v Sloveniji velja podobno kot za Ljubljano in Maribor, le na Primorskem je snega mnogo manj. "V Biljah pri Novi Gorici je bilo novoletno jutro v obdobju 1963-2018 belo le v letih 1997 (tri centimetre) in 2006 (5 centimertov)," podatke še navajajo pri Arso.
Na Kredarici od enega metra do 2,5 metra snega
Precej drugačna pa je slika za alpske doline in gore. V Ratečah je bilo v istem obdobju le devet novoletnih juter brez snega. "Skupaj s temi jutri je bila povprečna višina snežne odeje v obdobju 1948-2018 34 centimetrov," pravi Vertačnik. "Največ snega je bilo v letih 1971, 1951 in 2006 (107, 105 in 101 centimetrov). Na Kredarici je bila v obdobju 1972-2018 povprečna višina snežne odeje 1. januarja zjutraj 168 centimetrov (leta 2016 ni bilo snega), najvišja pa leta 2011, ko je znašala 370 centimetrov. Običajno je na Kredarici za novo leto med 100 in 250 centimetrov snega."