"Ko govorimo o reformah, si ponavadi predstavljamo, da je treba vse obrniti na glavo. Tega dedno pravo ne potrebuje, potrebujemo pa nadgradnjo zakona o dedovanju in vsega, s čimer je to povezano," je v razpravi na mednarodni konferenci z naslovom Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo, ki jo je organizirala Notarska zbornica Slovenije, ocenil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. "Naš sistem nosi s sabo prvine prejšnjega, socialističnega sistema. Ne glede na to, ali je to dobro ali slabo, čas gre naprej in mislim, da v tem smislu capljamo, sosedje nas kar precej prehitevajo na vseh področjih."

„Sistem je sestavljen tako, da preferira zakonito dedovanje pred oporoko.“

Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča

„Zakon je preživet in ne ustreza realnosti“

Predsednica Notarske zbornice Sonja Kralj, ki je povzela zgodovino sprememb zakona o dedovanju v Sloveniji, je poudarila, da je veljavni zakon o dedovanju preživet in ne ustreza realnim družbenim razmeram ter spremembam družine. „Ključna in današnjemu času popolnoma neprilagojena je predpostavka obstoječega zakona, da mora sistem skrbeti za posameznike, danes pa živimo v svetu, ki temelji na večji osebni svobodi in tudi večji odgovornosti. V tem svetu mora vsak poskrbeti zase, sistem pa mora omogočiti le ustrezen pravni okvir,“ je v uvodu povedala Kraljeva. „To ustvarja določene konfliktne situacije, vodi v nepotrebne spore in predvsem ustvarja nepotrebne ovire, ki dražijo postopke ter onemogočajo poslanstvo prava, da civilni družbi olajšuje in ne otežuje življenja.“

Novo Ločitev od ponedeljka lažja in hitrejša

Dobro sprejet sporazum o odpovedi dedovanju

Poudarila je, je bil veljavni zakon o dedovanju v Sloveniji sprejet leta 1976, v družbi, ki ni poznala pojma civilne družbe in posameznikov ni razumela kot realnih lastnikov premoženja. „Sledila je malenkostna sprememba zakona leta 1978 ter sprememba leta 2001, ki je odpravila neskladnosti dednopravne ureditve z novo državno ureditvijo in pravnim redom, ugotovljene v ustavni odločbi iz leta 2000,“ je naštela Kraljeva. „Novela iz leta 2015, ki je na predlog notarjev uvedla možnost odpovedi dedovanja zakoncev, tudi ne spremeni osnovnega dejstva, da zakon ne odraža več ne ravno novih razumevanj civilne družbe in premoženja v njej.“

Foto: Profimedia Dedovanje

Problematični drugi dedni red

Slednja je sicer po ocenah notarjev rešila marsikatero zadrego, ki izhaja iz spremenjenih družinskih razmerij, zlasti ko imajo pari iz prejšnjih zakonov otroke. „Sporazum o odpovedi dedovanja med zakoncema je tisto, kar je življenje zahtevalo in resnično je bilo dobro sprejeto,“ je poudarila Kraljeva. Po mnenju notarke bi morali razmisliti tudi, ali bi bilo na mestu zožiti krog zakonitih dedičev ter ali bi bilo treba v postopkih dedovanja bolj zaščititi zakonca v primeru, ko par nima otrok. „V tem primeru pridejo na vrsto drugi dediči, ki posežejo v razmerje med zakoncema.“

Prvi dedni red
Potomci in zakonec v enakih deležih. Če potomci ne preživijo zapustnika, njihov delež dedujejo njegovi otroci oz. zapustnikovi vnuki.

Drugi dedni red
Starši in zakonec, obojima pripada polovica. Če ni zakonca, dedujejo pokojnikovi starši, če pa je eden od staršev umrl pred pokojnim, dedujejo njegovi otroci oziroma zapustnikovi bratje in sestre.

Tretji dedni red
Babice in dedki.

Dedni redovi

Javni podatki Vsi, ki so sklenili predporočno pogodbo, na očeh javnosti

Omejitev svobode razpolaganja s premoženjem

Notarji so izpostavili tudi vprašanje omejevanja razpolaganja zapustnika s svojo lastnino v povezavi z institutom nujnega deleža in vračanja daril. „Zapustitelj v oporoki s premoženjem razpolaga omejeno, meje določa institut nujnega deleža,“ je ob predstavitvi slovenskega sistema dednega prava povedala vrhovna sodnica Ana Božič Penko in poudarila, da to pomeni omejitev svobode testiranja in je lahko, sklicujoč se na 33. člen ustave, modra problematično. „Nujno dedovanje ni samo omejitev svobode testiranja, posega tudi v svobodo razpolaganja s svojim življenjem za časa življenja. Imamo situacije, ko bodoči zapustnik sklene darilno pogodbo, s katero ni obdarjen nekdo iz kroga njegovih nujnih dedičev - ta ima pod določenimi pogoji pravico zahtevati celo vrnitev daril.“

Slovenija Predporočna pogodba: Jo bodo res sklepali le premožni?

V Notarski zbornici Slovenije se sicer zavzemajo tudi za prenos pristojnosti pri izvedbi zapuščinskih postopkov na notarje, tako kot se je z družinskim zakonikom na notarje prenesla pristojnost sestavljanja predporočnih pogodb in sporazumna razveza zakoncev brez mladoletnih otrok. „Če je v osnovi sodišče postavljeno zato, da rešuje spore, je jasno, da zadeve, ki so nesporne, lahko gredo drugam, tudi k notarju“ je ocenil Florjančič in hkrati opozoril na nekatere probleme, ki bi jih tak prenos lahko prenesel, kar zadeva stroškovno plat in vprašanja, kdaj se spor začne.

Odvetniki prenosa na notarje ne podpirajo

Na sosednjem Hrvaškem so takšno ureditev uvedli že pred nekaj leti, zaradi česar se je sprostilo delo sodnikov, ki so lahko prevzeli druge primere. A prenosu postopkov dedovanja na notarje niso naklonjeni vsi - nasprotujejo mu v Odvetniški zbornici Slovenije. "Odvetniki podpiramo korekcije in spremembe, ki so v skladu s pogledom na dejansko življenje," je v razpravi poudarila podpredsednica OZS Alenka Korošak Humar. "Ni pa skrivnost, da se odvetniki ne zavzemamo za prenos pristojnosti na notarje."

Foto: Profimedia Dedovanje

Slovenija Nenadna smrt staršev: Kdo bo skrbel za otroka?

V to smer bi po njeni oceni in oceni odvetniške zbornice morali iti s tresočo roko, saj je zdajšnji sistem dober, kar kažejo tudi statistike, po katerih dedni postopki v povprečju trajajo tri mesece. "Odvetniki dostikrat radi kritiziramo sodišče, a tukaj smo si edini, da zapuščinski postopki tečejo tekoče in strokovno," je poudarila Korošak Humarjeva.  

Spremembe podpirajo tudi na ministrstvu

Da so zakonske spremembe nujne, se strinjajo tudi na ministrstvu. "Veljavna dednopravna ureditev izhaja, kot je bilo že rečeno, iz 70-ih let prejšnjega stoletja, iz precej drugačnih družbenih razmer, kot so današnje," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan. "Na ministrstvu smo se že ob pripravi novele ZD-C zavedali, da bi bilo tako o ustreznosti veljavne ureditve zakonitega dedovanja v posameznih dednih redih kot tudi v vprašanjih, ki so povezana z obstojem oz. načinom ureditve instituta nujnega dedovanja in še kakšnih drugih vprašanjih opraviti široko strokovno razpravo. Nekaterih sprememb, ki so bile predlagane, ministrstvo, tudi zaradi kratkih časovnih rokov, v noveli ni uspelo opraviti."

Slovenija Danes lahko nasvet dobite brezplačno

dezurni@zurnal24.si