Tisti, ki imajo pokojnino do 570 evrov, bodo prejeli 450 evrov dodatka, tisti s pokojninami nad 970 evrov pa 140 evrov. Upokojenci s pokojninami med 570 in 680 bodo prejeli 310 evrov, med 680 in 805 evri bodo dobili 250 evrov, tisti s pokojninami nad 805 in do 970 evrov pa 200 evrov dodatka.

"To je izplačilo v letu 2022, običajno v mesecu juniju," je dejal minister za finance Andrej Šircelj.

Vlada je na današnji seji sprejela proračunske dokumente, proračunski memorandum, odlok, ki določa največje odhodke v državnem in javnem sektorju, predlog sprememb proračuna za 2022 in predlog proračuna za 2023 ter že omenjeni zakon o izvrševanju proračuna, ki zvišuje povprečnino, ki jo prejemajo občine.

"Proračunski dokumenti so pripravljeni na podlagi gospodarske rasti, ki je odsev ukrepov, ki jih je ta vlada sprejela v zadnjem letu in pol. Na podlagi zadnjih napovedi Umarja o 6,1-odstotni rasti. Umar napoveduje zelo ugodne trende na področju zaposlenosti, zasebne in državne potrošnje in glede bruto investicij. Proračuni upoštevajo tudi gospodarsko rast v 2022, ki naj bi bila 4,7 odstotka in 2023, ko naj bi bila 3,3, odstotka," je pojasnil Šircelj in dejal, da so proračuni so narejeni na podlagi izrednih okoliščin, Evropska komisija in Fiskalni svet sta namreč določila, da veljajo izjemne okoliščine tudi v letu 2022. "To pomeni, da se ne upoštevajo strogo pravila, ki se nanašajo na fiskalno politiko in da še vedno delujemo v tveganih okoliščinah, da bo gospodarstvo zaradi nadaljevanja epidemije imelo določene posledice," je pojasnil. 

Šircelj: važen je dober trend

Primanjkljaj v sektorju država, ki bo letos znašal 7,5 odstotka BDP, se bo prihodnje leto znižal na 5,4 odstotka BDP, v letu 2023 pa na 3,3 odstotka BDP.

"Pomemben je trend, bistveno je to, da se odhodki v deležu BDP znižujejo in da gremo proti maastrichtskih kriterijem, ki določajo maksimalni primanjkljaj v višini tri odstotke BDP," je dejal Šircelj. To naj bi se po njegovih besedah zgodilo 2024.

Šircelj je dejal, da bo naš primanjkljaj letos nekoliko nižji kot v evroskupini, ker znaša osem odstotkov ter približno tolikšen, kot bo povprečni primanjkljaj v državah EU.

Letos se bo dolg sektorja država znižal na 78,5 odstotka BDP, leta 2022 na 77,5 odstotka, leta 2023 in 2024 naj bi se še znižal.

"Dolg je bistveno nižji od dolga v državah evroskupine, kjer znaša več kot sto odstotkov BDP. Bistveno pri dolgu je, da se bodo bistveno zmanjšali stroški, do 2023 na 1,3 odstotka BDP. Leta 2014 so stroški dolga oziroma izdatki za obresti znašali skoraj tri odstotke oziroma 2,9 odstotka BDP," je še dejal Šircelj.

Izpostavil je tudi več investicij za zdravstvo in mrežo domov za starejše. "Proračuna za 2022 in 2023 sta nekoliko posebna. Še vedno veljajo posebne okoliščine oziroma izstopna klavzula in v proračunih je bistveno več denarja namenjenega investiranju, tako na področju zdravstva, štirikrat več kot 2021 in te investicije bodo pozitivno vplivale na gospodarsko rast in na kvaliteto zdravstvenih storitev. Letos je za naložbe v zdravstvo namenjenih 50 milijonov evrov, leta 2022 in 2023 pa po 200 milijonov. Prihodnje leto bo za naložbe v domove za starejše namenjenih 36 milijonov evrov, leta 2023 pa 23 milijonov evrov, medtem ko letos denarja zanje praktično ni," je povedal Šircelj. 

dezurni@styria-media.si