Stanje stanovalcev so želeli oceniti pred okužbo

"Na nobeni točki nismo zapirali poti v bolnišnice tistim, ki bi to potrebovali. Smo se pa odločili za triažo, da se stanovalcem ne bi naredila škoda. Vsi vemo, da je lahko nekdo pri 85. letih polno funkcionalen, potem pa postane povsem vezan na posteljo. Želeli smo se izogniti temu, da bi ga videli šele v tem stadiju in bi ga takrat po nepotrebnem podcenili ter sklepali, da je na zadnji stopnji bolezni," je direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman na današnji tiskovni konferenci vlade odgovoril na očitke o t. i. "seznamih odpisanih".

"Te liste, ki ste jih videli v zadnjih dneh, so nastale na podlagi priporočil, ki jih je podala stroka paliativne medicine," je pojasnil. Po njegovih besedah niso služile za to, da bi nekoga odpisali, temveč za zdravnike, da bi se lahko hitro orientirali in ugotovili, kako ravnati s pacientom.

Slovenija Minister besen na direktorja doma v Ljutomeru

Tudi v domovih so poskrbeli, da je bila določena oskrba, recimo kisik, antibiotiki ipd., zato naj bilo zdravljenje znotraj domov zelo podobno kot v bolnišnicah. "Ni tako, da so v bolnišnici kar vsi ozdravili. Tudi v bolnišnicah so bili izidi za mnoge neugodni," je dodal Rozman.

Želeli so se izogniti scenariju Diamond Princess

Dejal je, da so že takoj po tem, ko je covid-19 zašel v prvi dom za starejše v Sloveniji, opazili, da bi to znala postati velika težava. "V Sloveniji je namreč več kot 100 domov za starejše, ki nikakor niso bili pripravljeni na epidemijo. Niti ni bilo nikoli mišljeno, da bi se v domovih odvijale večje zdravstvene aktivnosti. A hitro smo videli, tudi na zgledu križarke Diamond Princess, da se lahko bolezen hitro širi. Tako smo morali zaščititi tudi domove za starejše," je dodal Rozman.

Poudaril je, da so v domovih starejši ljudje, med katerimi so številni kronični bolniki, ki imajo številne dejavnike tveganja za hujši potek bolezni. Težavo je predstavljalo tudi pomanjkanje zaščitne opreme, osebja ter znanja v domovih.

"Zato se je začela spontano oblikovati koordinacija, ministrstvo za zdravje pa nas je povezalo na nacionalni ravni in imenovalo posamezne regijske koordinatorje. Sodelovali smo z negovalci, higieniki, medicinskimi sestrami, strokovnjaki za preprečevanje okužb ter s predstavniki domov za starejše," je pojasnil. Izvedli so različna izobraževanja oz. treninge osebja, pomagali pri dobavi zaščitne opreme in svetovali vodjem domov.

dezurni@zurnal24.si