Kot smo nedavno pisali, se je po pandemiji delo od doma povečalo. Po podatkih Inšpektorata RS za delo, kamor morajo delodajalci sporočiti namero o organiziranem delu na daljavo, v tem letu tovrstno zaposlitev zagotavlja 1.063 delodajalcev oziroma ga opravlja 43.105 delavcev.
V lanskem letu je delo na domu organiziralo 1.372 delodajalcev, opravljalo pa ga je 76.040 delavcev. Za primerjavo: v predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428 in predlani 121.981 delavcev. Na podlagi prejetih obvestil na inšpektoratu še ugotavljajo, da v večini primerov dela na daljavo delavci le-tega opravljajo na svojem domu.
V primeru, ko zaposleni delo opravljajo iz zavetja svojega doma in uporabljajo lastna sredstva, na primer računalnik, svoj telefon ali pa le elektriko, jim pripada določeno finančno nadomestilo. To podrobneje določa 70. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki tudi narekuje, da se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi.
Podjetja zaposlenim, ki delajo od doma, plačujejo od enega evra na dan, do približna dva evra. Sindikat se zavzema, da bi znesek dvignili vsaj na dva evra. Številni se za nadomestilo z delavcem osebno dogovarjajo. Nekateri jim kupijo novo računalniško opremo, ali jim dajo na razpolago komunikacijske povezave, kar lahko delavci kot tiho boniteto koristijo tudi v zasebne namene. Zdi pa se, da so ti podatki glede oblike in višine nadomestila dokajšnja skrivnost.
Slovenska podjetja prakso tudi po epidemiji ohranjajo
Med slovenskimi podjetji smo preverili, kako razširjeno je pri njih še vedno delo od doma in kako visok je znesek nadomestila.
Pri Zavarovalnici Sava so nam odgovorili, da tudi po pandemiji ohranjajo hibriden način dela, saj se je izkazal za izjemno učinkovitega. Zaposleni se po njihovih opažanjih doma lažje osredotočijo na delo, so bolj učinkoviti, lažje ohranjajo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in so bolj zadovoljni z delom ter življenjem nasploh. Čas, ki bi ga sicer porabili za pot v službo, lahko namenijo za počitek ali rekreacijo. Ker so redkeje vključeni v promet, je nižji tudi ogljični odtis.
Zaposleni, ki jim narava dela to omogoča, lahko delo od doma pri njih opravljajo dva dni v tednu. Ta pravica pa se opredeli v pogodbi o zaposlitvi, če so za to izpolnjeni vsi pogoji z vidika varnosti in zdravja pri delu. Po njihovih izkušnjah je večina njihovih delavcev občasnemu delu od doma naklonjena in to možnost redno koristi.
Podoben odgovor prejmemo od Zavarovalnice Triglav, kjer lahko delavci, ki jim narava dela to omogoča in si tega tudi želijo, delo od doma opravljajo dvakrat tedensko. Hkrati je tovrstno delo v njihovem podjetju omejeno na največ 10 dni v mesecu. Po njihovih izkušnjah je v povprečju delež dela od doma pri zaposlenih 20 odstotkov.
"Kot kažejo interne raziskave, si večina zaposlenih želi hibridnega načina dela, v katerem delo od doma opravljajo v kombinaciji z delom v prostorih delodajalca. Zato ocenjujemo, da je trenutna ureditev v naši zavarovalnici primerna in v skladu s pričakovanji zaposlenih," svoje dosedanje izkušnje predstavijo pri zavarovalnici.
Tudi zaposleni v NLB imajo po pandemiji še vedno možnost hibridnega načina dela. Izjema so zaposleni na delovnih mestih, ki zaradi narave dela tovrstnega načina dela ne omogočajo (npr. poslovna mreža, kontaktni center, trezor, varovanje in prevoz gotovine).
Gre za kombinacijo dela od doma in dela v pisarnah v razmerju 4:1 oz. za zaposlene na vodstvenih delovnih mestih 2:3. Tak način dela imajo opredeljen s pogodbo, ki vključuje tudi pogoje opravljanja dela na drugi lokaciji oz. dela na domu. Njihove izkušnje s hibridnim načinom dela so sicer pozitivne, kar potrjuje tudi visok odstotek zaposlenih, ki se ga poslužujejo. Teh je že 700, kar je približno ena tretjina zaposlenih v banki. Na tem mestu z nami delijo zanimiv podatek, da se kljub drugačnim pričakovanjem za delo od doma odloča tudi starejša generacija zaposlenih.
"Julija letos smo zaposlenim ponudili še eno zanimivo možnost – delo od doma v primeru osebnih razmer v obsegu največ 30 dni na leto. Zaposleni se tudi o tej možnosti dogovorijo z vodjo in pridobijo odobritev na podlagi predložene dokumentacije. Ko zaposleni dosežejo letno kvoto 30 delovnih dni dela od doma, nimajo več te možnosti, razen v primeru, da se odločijo za delo od doma po pogodbi, t. i. sistemu 4+1 (oz. 2:3)," dodajo pri NLB.
V okviru strategije dobrega počutja Dober lajf zaposlenim za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti tudi pri trgovcu Lidlu omogočajo fleksibilne modele delovnega časa. Zaposleni, ki jim narava dela to omogoča, tako lahko delajo na daljavo tudi do pet dni na teden, pri čemer si delovnik lahko organizirajo po konceptu "Own time". To pomeni, da si znotraj danih okvirjev lahko sami izberejo uro začetka in zaključka dela.
Za dneve, ko delajo na daljavo, pri Lidlu izplačujejo dnevno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, o čemer so delavci ustrezno obveščeni z relevantnim splošnim aktom delodajalca in prek internih komunikacijskih kanalov. "Tudi sicer so jim vse informacije, vključno z vodnikom za delo na daljavo za vodje in vodnikom za delo na daljavo za zaposlene, seznamom najpogostejših vprašanj in odgovorov, nasveti ter ostale pomembne in uporabne informacije ves čas dostopne na Intranetu," še dodajo sogovorniki pri Lidlu, pri čemer zneska nadomestila ne navedejo.
dezurni@styria-media.si
Podjetje EKWB je leta 2021 prejelo prestižno nagrado Gazela. Sedaj pa prezadolženo čepi v finančnih problemih.
Slovenci čedalje pogosteje po nakupih odhajajo k zahodnim sosedom. Ena novogoriških družin se zaradi vse višjih stroškov zadnje mesece po …