Rešitve gredo zdaj v koalicijsko usklajevanje in v javno obravnavo. Novosti, ki bodo zajete v novelah Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, so sledeče:

• zvišujejo se meje vseh davčnih razredov, znižujeta se davčni stopnji v 2. (s 27 % na 26 %) in 3. davčnem razredu (s 34 % na 32 %);

• zvišuje se splošna olajšava s 3.302,70 evrov na 3.500,00 evrov;

• dodatna splošna olajšava se spreminja tako, da se bo vsem dohodkom do višine 13.316,83 evrov priznalo linearno zmanjšanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka s čimer se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem.

To je podobno kot v prvem predlogu, ko so izračunali, da bo nekomu s minimalno plačo to prineslo 32 evrov na leto, nekomu s povprečno plačo 144 evrov, kdor pa ima plačo v višini dveh povprečnih plač, bo imel na na leto 670 evrov neto več.

Prvotni predlog je sicer namesto linearne dodatne olajšave za tiste z najnižjimi dohodki predvideval zvišanje olajšave za slabih dvesto evrov na 6717,12 evra. 

Prvotni predlog so razpolovili

Večje spremembe kot znižanje davčnih bremen za zaposlene so doletele predloge za zvišanje davkov za prejete obresti, dividende in dobičke iz kapitala. Prvotni predlog, da se obdavčitev s 25 odstotkov zviša na 30, so razpolovili, zdaj se predlaga davčna stopnja v višini 27,5 odstotka. Ta bo veljala za dividende in obresti na depozite nad tisoč evrov. 

Ob prodaji točk vzajemnih skladov ali delnic ter deležev v podjetjih pa je obdavčitev odvidna od dobe imetništva. Predlog da bi šele po desetih letih veljala nižja davčna stopnja 15 odstotkov, ki se potem ne bi več znižala, so povsem predrugačili. Po zadnjem predlogu bi bil davek prvih pet let imetništva 27,5-odstoten, nato v primeru imetništva med pet in deset let 20-odstoten, za imetnike od 10 do 15 let 15-odstoten, za za dobo imetništva nad 20 let pa bi bil nič.

Kot je razvidno iz tabele, bo najbolj udarilo tiste, ki bodo lastniki med 10 in 15 let, davčna stopnja bo za njih višja za deset odstotnih točk. 

Slovenija Višja obdavčitev: Razmišljam, da bi kar vse prodal

Najemodajalci bodo plačali malenkost več

Na 27,5 odstotka se s 25 zvišuje tudi stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja, a se hkrati zvišuje tudi odstotek normiranih stroškov z 10 na 15 odstotkov. V primeru mesečne najemnine 500 evrov bi zdaj prejemnik plačal 1350 evrov dohodnine, po novem pa 52 evrov več, kar je štiri odstotke več. 

Tiste, ki ne plačujejo nič davka, bodo udarili

Pri pravnih osebah se ohranja predlog zvišanja davčne stopnje za eno odstotno točko z 19 na 20 odstotkov. V prvotnem predlogu je bilo predvideno, da se v naslednjih letih to zvišanje nadaljuje dokler ne doseže 22 odstotkov v letu 2022. Ali ta načrt ostaja, iz današnjega sporočila za medije ni razvidno. 

Kot smo poročali, zaradi številnih olajšav ogromno podjetij plačuje nižji davek od predpisanega, kolegi s Financ pa so objavili celo seznam podjetij, ki davka na dobiček sploh ne plačujo. Te bo doletela minimalna obdavčitev v višini sedem odstotkov, ki jo bodo morala plačati tudi podjetja, ki bi si lahko obdavčitev zaradi olajšav znižala pod to mejo. 

Slovenija Davek na dobiček: toliko podjetja plačajo v resnici

Štiri mesece ekonomsko-socialnega usklajevanja

Prve predloge so dali v javnost že konec februarja. "Ministrstvo za finance je usklajevanju s socialnimi partnerji namenilo veliko časa v želji, da dosežemo čim širši konsenz glede načrtovanih davčnih sprememb. Pripravljeni predlogi so rezultat razprav, številnih opravljenih analiz ter predhodno prejetih predlogov sprememb na davčnem področju," so pojasnili, zakaj je trajalo toliko časa.

Slovenija Ukrep za velike družine: bogatašu smo vrnili 45 tisoč evrov za mercedesa

"Osnovni cilj, ki smo mu na Ministrstvu za finance sledili, je razbremenitev stroškov dela, s čimer se bo krepila konkurenčnost poslovnega okolja, ohranilo vzdržno in stabilno gospodarsko okolje ter s tem gospodarska rast. S prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb ter obremenitve kapitala se bo zagotavljalo uravnoteženje javnih financ in ohranilo približno enako raven socialne države," so pojasnili namen predlaganih sprememb. 

Zakoni naj bi bili sprejeti jeseni

Predlagane novele bodo v petek, 21. junija 2019 pripravljene za enomesečno javno obravnavo. Predvidoma v juliju bodo predlogi predstavljeni tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Državni zbor bi predloge novel po sprejemu na vladi tako lahko obravnaval jeseni. Ocenjujemo, da bi na ta način še zagotovili dovolj časa, da gospodarstvo spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2020.

janez.zalaznik@zurnal24.si