Na vsak posek dreves v mestu in ob njem se ljudje burno odzovejo, spomnimo se goloseka na Rožniku ali poseka dreves ob Rogu. Tudi v drugih mestnih občinah je tako. V Kranju pravijo, da nekateri občani nasprotujejo vsakemu poseku, drugi menijo, da bi morali posekati še precej več dreves, saj se jim zdijo nevarna.
Mestni in primestni gozd ni nujno v lasti občine. Velika večina gozda na območju MOL je v zasebni lasti. Mestni gozdovi Ljubljane skupaj merijo 2151 hektarov, od tega je le 10 odstotkov gozdov v lasti MOL. Koliko je MOL zaslužila s posekom mestnih gozdov, smo pisali v prejšnjem prispevku.
Preverili smo, kako z mestnimi gozdovi gospodarijo občine, ki so prav tako bogate z mestnimi gozdovi. V Celju sistematično odkupujejo gozdove od zasebnih lastnikov, a ostajajo zgolj izjema kot pravilo.
Mestna občina Novo mesto
Na Mestni občini Novo mesto ocenjujejo, da je stanje dreves na javnih površinah v njihovi občini dobro. Z namenom spremljanja njihovega stanja in ohranjanja dobre kondicije gozdov ter drevja so leta 2018 imenovali svetovalca za mestno drevje. Gozdna zemljišča, ki so v lasti Mestne občine Novo mesto, obsegajo 285 parcel, ki se nahajajo v 26 katastrskih občinah in obsegajo približno 440 hektarjev.
Površine, ki jih opredeljujejo kot novomeški mestni gozd in so predmet razglasitve gozdov s posebnim namenom, predstavljajo gozdni kompleksi Mestna hosta, Portoval, Ragov log, Drgančevje, gozd ob potoku Šajser, Marof, Žabja vas, Muhaber in Češča vas.
Na mestnih gozdovih se prav tako izvaja gospodarjenje, ki je prilagojeno izjemno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam teh gozdov, "vendar na način, ki ne izključuje lesno proizvodnje funkcije". Način prilagojenega gospodarjenja je opredeljen v načrtih, ki jih v skladu z zakonom izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Slednji na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe tudi gospodari z njihovimi gozdovi. "Letno opravljajo strokovne terenske oglede, sečnjo lesa, spravilo lesa ter prodajo gozdnih lesnih sortimentov in nam enkrat letno izplačajo koncesijsko dajatev, ki predstavlja prihodek občine. Slednjo namenjamo tudi varstvenim, gojitvenim ter drugim delom za splošnokoristno funkcijo mestnega gozda ter gradnji grajene javne infrastrukture v gozdovih. Ocenjujemo, da zaradi pravilne rabe in skrbi za mestne gozdove dobro sodelujemo tudi z ostalimi lastniki gozdnih površin," še razložijo na mestni občini Novo mesto.
Mestna občina Kranj
V mestni občini Kranj imajo skupaj 53 odstotkov površine gozdov oz. več kot 8000 hektarjev, ki pa so neenakomerno porazdeljeni. Tudi lastništvo gozdov je zelo razdrobljeno, večinsko so zasebni. S ciljem kakovostnejšega gospodarjenja z gozdovi v neposredni bližini urbanega centra v Mestni občini Kranj (MOK) pripravljajo strokovno podlago za določitev gozdov s posebnim pomenom, ki jih poimenujejo primestni gozdovi. Teh je za približno 460 hektarov okrog mesta in imajo zaradi neposredne bližine mesta v življenju meščanov velik socialni, rekreacijski in okoljski pomen.
Za razliko od Ljubljane je na območju kranjskih mestnih gozdov sečenj malo, celo premalo, da bi vzdrževali ugodno starostno strukturo gozdnih sestojev, nam povedo na kranjski občini. Po navadi so odločbe Zavoda za gozdove za sečnjo povezane s pojavom škodljivcev ali naravnih ujm. "Sečenj je v mestu ali primestnih gozdovih manj tudi zato, ker je navezanost ljudi na drevesa oziroma primestni gozd velika in je po vsakem posegu veliko negativnih odzivov javnosti. Zato vsak poseg skrbno pretehtamo in ga izvedemo v najmanjši možni intenziteti, že pred izvedbo pa na to opozorimo ljudi in navedemo glavne razloge zanj," na naše vprašanje o pogostosti sečenj odgovorijo na kranjski občini.
Pri izvedbi sečnje v mestnem gozdu se velikokrat zgodi, da lastnik s sečnjo ne prejme veliko prihodka, saj mora gospodariti prilagojeno. "Prihodki po sečnji gozdov v lasti MOK so na letni ravni nizki in vsi ponovno investiramo v obnovo oziroma vzdrževanje gozdov in gozdnih cest oziroma v sadnjo na območjih, kjer naravna obnova ni možna," še razkrijejo na mestni občini, kjer bi si od javnosti želeli več razumevanja za sečnje dreves. Teh ne vidijo kot nekaj slabega. Ravno nasprotno. Menijo, da je to edini ukrep, ki lahko ohrani ravnovesje in stabilnost gozdov. "Če ne bomo imeli primernega deleža mladih in spremenjenim podnebnim razmeram prilagojenih gozdov, tudi ne moremo računati na stabilnost gozdov v primeru vremenskih ujm, niti na ponor ogljika," so jasni na občini.
Za konec omenijo, da so ravnokar zaključili sečnjo v enem bolj obiskanih delov obrečnih gozdov ob Savi, pri kateri je bilo sodelovanje in obveščanje javnosti z upravljavcem državnih gozdov po njihovem mnenju dobro. "Nekaj ugovorov občank in občanov, ki se pogosto sprehajajo po Savskem drevoredu, smo prejeli po posegu, saj niso zadovoljni s tem, kako so uredili pot, ki naj bi bila blatna in luknjasta, prav tako naj sečišče ne bi bilo dovolj očiščeno; motijo jih sečni kupi, ki se bodo počasi razkrojili in dali organsko snov novi generaciji gozda. Nekateri so tudi mnenja, da je bilo posekanih preveč dreves, spet drugi opozarjajo, da bi bilo treba še nekaj dreves dodatno odstraniti, ker so videti nevarna," svoje nedavne izkušnje razkrijejo na mestni občini Kranj.
Mestna občina Celje
Kot primer dobre prakse upravljanja z mestnimi gozdovi, ne le v Sloveniji temveč tudi širše, velja Mestni gozd Celje. Nanje se za nasvete obrača veliko mest oz. mestnih občin, ki k njim prihajajo tudi na strokovne ekskurzije. Za razliko od ostalih občin, ki so z upravljanjem začele v zadnjih desetih letih, v Celju že več kot dve desetletji razvijajo prilagojeno gospodarjenje z mestnimi gozdovi.
Ti pokrivajo četrtino urbanega območja Celja. Večinoma se nahajajo na gričevnatem obrobju mesta, v ravninskem delu kotline pa so ohranjeni le manjši gozdni ostanki. Posebnost mestnih gozdov je ta, da se občina Celje vestno loteva odkupovanja zasebnih gozdov v zavarovanem območju, saj so tudi drugod po Evropi taki primeri redki. Od leta 1997 pa do danes je bilo odkupljenih 64 hektarov gozdov od 38 lastnikov. V tem obdobju je bil delež javnih gozdov v zavarovanem območju več kot podvojen. Mestni gozd na južnem obrobju Celja (Anski vrh, Miklavški hrib in Stari grad) je s svojimi 114 hektari površin gozdov v javni lasti ter s 15 kilometri opremljenih sprehajalnih in večnamenskih poti največja urejena javna zelena površina v Celju.
Po besedah Roberta Hostnika iz Krajevne enote Celje Zavoda za gozdove se "z ureditvijo gozdov ter razvojem omrežja gozdnih poti in vsebin število navdušenih, obenem pa tudi vedno bolj zahtevnih in včasih tudi kritičnih obiskovalcev Mestnega gozda strmo povečuje iz leta v leto". Načrti za prihodnji razvoj Mestnega gozda Celje so še vedno smeli. "Cilj, da Mestni gozd postane prepoznavna značilnost, blagovna znamka in celo znamenitost mesta Celje, se postopno uresničuje," navaja sogovornik.
Mestna občina Maribor
Druga največja slovenska občina na podlagi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom intenzivneje skrbi za okoli 50 hektarov mestnih gozdov, ki so v občinski lasti. Skupna površina gozdov s posebnim namenom (GPN) v MOM obsega 622,5 hektarov. Večina omenjenih gozdov (okoli 50 %) je v zasebni lasti, okoli 30 % je v lasti države in okoli 10 % v lasti drugih pravnih oseb in Nadškofije Maribor. "Velja omeniti, da je kar 45 % vseh površin GPN zavarovanih s predpisi o naravi, za katere veljajo še dodatni varstveni režimi," pojasnijo na mariborski občini.
Do sprejetja omenjenega Odloka so se v gozdovih v lasti mestne občine Maribor (MOM) izvajale izključno nujne sanitarne sečnje. Ker se v mestnih gozdovih ni redno gospodarilo, ti niso v najboljšem stanju, nam povedo na občini. Omenijo, da prihodki občine iz naslova prodaje lesa po sečnji niso veliki: "Običajno so načrtovani v višini 1000 evrov na leto. Pri tem gre navadno za sanitarno sečnjo."
Občina se je v lanskem letu zavezala, da bo v prihodnje skrbneje gospodarila, predvsem z GPN parcelami, ki jih ima v lasti. "Gospodarjenje v teh gozdovih ne pomeni zgolj sečnje dreves, temveč tudi nego .gozda, izvajanje sanitarne sečnje na močno obiskanih območjih in odstranjevanje invazivnih rastlin. S prodajo lesa bo občina pokrila stroške izvedbe sečnje in nege gozda, stroške pri odstranjevanju invazivnih rastlin iz gozdov, sanacijo močno degradiranih območij in nakup drevesnih sadik, postavitev in vzdrževanje gozdne infrastrukture, kot so pohodne poti, klopi, učne poti in učilnica v gozdu," razložijo na MOM
Poudarijo, da se na območjih GPN sečnja ne izvaja tako intenzivno kot v gospodarskih gozdovih. Tu gre predvsem za prebiralno sečnjo, ki zagotavlja večjo stabilnost gozdov in zagotavljanje njihovih ekoloških funkcij, "zato tudi zaslužki z lesom niso tako veliki kot pri gospodarski sečnji".
Njihova želje je povezati lastnike na območju GPN in jih spodbuditi k rednemu gospodarjenju ter izboljšanju trenutnega stanja gozdov. Na mestni občini namreč opažajo, da veliko lastnikov ne gospodari z njimi. "Nekateri niti ne vedo, kje je njihov gozd, ali pa ne znajo gospodariti z njim in ne vedo na koga se obrniti. Gozd, ki ni redno negovan, se tako stara in postaja vse bolj nestabilen. GPN so ravno zaradi svojih poudarjenih socialnih funkcij veliko bolj obremenjeni in zato je redna nega teh gozdov toliko bolj pomembna," svoja prizadevanja pojasnijo na občini.
Za konec navedejo še težavo, s katero se trenutno soočajo na območju GPN; to so odpadki, natančneje odpadni zeleni odrez. Slednjega ljudje neodgovorno odlagajo ob gozdne robove ali obcestne površine v gozdu. "Lokalna skupnost v zadnjih letih vlaga velike napore za izboljšanje stanja, kot so ozaveščanje javnosti, postavitev informativnih tabel, zasaditev očiščenih površin, promocija zbirnih centrov za tovrstni odpad, izvajanje čistilnih akcij," sklenejo na MOM.
dezurni@styria-media.si
A ne bi prej pospravili odpadli les po Rožniku in okolici, nič ni bilo narejenega na škodi od viharnega vetra. …
neumno je to,da zgolj posekajo drevesa in jih vozijo v tujino za mufte,država bi morala poskrbeti da to ven iz …