V zadnjih mesecih je v uredništvo priromalo marsikaj: da smo mediji proti študentom, da podpiramo zakon o malem delu, da tistih najbolj sočnih o domnevnih podkupninah novinarjem sploh ne komentiram. Premier Borut Pahor je menda podoben Hitlerju, brezplačniki pa so drek (vir: Šouvizija).

Sem za demonstracije. Smo res mediji krivi za negativno podobo in ali res mi pošiljamo napačno sporočilo? Saj sama študentska organizacija in vse njene podoblike že tedne sporočajo: malo delo, veliko sranje, konec projektov študentskih klubov, zaslužki, nižji od 200 evrov, tretjina ne bo mogla študirati, študij mi je omogočila ledvica, dol s Svetlikom, ohranitev študentskega dela za vsako ceno. Zakaj ne bi poskusili s kančkom samokritičnosti in startali nekako takole:

“Dobro, zakon o malem delu je slab, ker omejuje zaslužek, ker odpravlja socialni korektiv, ker meče več skupin v isti koš. Ampak tudi študentsko delo je slabo, ker je veliki favorit delodajalcev, ker ne ščiti študenta delavca, ker omogoča izkoriščanje. Poiščimo srednjo pot.”

Zagotovo jim nihče ne bi očital lastnih interesov in pritiska študentskih servisov, če bi na ulice spravili deset tisoč ljudi proti neobstoju uspešne politike zaposlovanja mladih. Proti zlorabi študentskih napotnic.

Proti oderuškim najemninam. To bi lahko naredile kadarkoli v zadnjih 20 letih. Študentske organizacije bi lahko svojo moč in sredstva uporabile vsakokrat. Ne le takrat, ko niso oškodovani samo študenti, pač pa tudi one same.