Študij. Ker v uveljavitev bolonjske reforme niso “drveli na vrat na nos”, so na Fakulteti za strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani (UL) s prenovljenimi študijskimi programi zadovoljni. “Nekatere članice univerze so vstop pripravile na svojevrsten način; želele so biti progresivne,” je do zgodnjih uveljavitev bolonje na nekaterih fakultetah kritičen Jože Duhovnik, dekan FS.

Stane Pejovnik, rektor UL, pa komentira: “Lahko je biti pameten. Tisti, ki so bolonjo uveljavili pozneje, so že lahko odpravili napake prvih.”

Povezali so se s tujino
Na FS so se na prvi stopnji usmerili v bazična znanja, druga stopnja pa je po besedah Duhovnika aplikativna in študente pripravlja za prehod v industrijo. “Povezali smo se z različnimi evropskimi univerzami, da bi iz prenove iztisnili najboljše,” pravi. Meni, da nekatere fakultete, ki so se v reformo podale prve, niso imele povezav v tujini.

Prvi rezultati 15. maja
Rektor Pejovnik pravi, da pri bolonji vendarle ni vse tako črno: “Številne fakultete, ki so med prvimi uvedle bolonjske programe, so te že precej popravile, na primer ekonomska fakulteta.” Do 15. maja sicer na univerzi pričakujejo rezultate velike ankete, ki jo izvajajo med študenti. Po besedah Pejovnika sta bolonjski proces na petstopenjski lestvici do zdaj dve tretjini študentov ocenili z oceno, višjo od 3.

Anketa je del celovite analize izvajanja bolonjske reforme, pravi Pejovnik, ki ključni napaki še vedno vidi v prenatrpanih programih na prvi stopnji ter prevelikem številu programov na drugi.

Dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš pa izpostavlja “srednješolsko” naravnan sistem dela, ki študente naredi še manj samoiniciativne in povzroča težave pri prehodu v prakso.