Kot je v slavnostnem govoru poudaril Stres, sprave ni brez odpuščanja, ob soočenju z velikimi zločini in grozotami pa so ljudje navadno ogorčeni. To je po njegovih besedah razumljivo, opozoril pa je, da se ogorčenost ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost.

Po njegovih besedah so v obdobju dveh desetletij, od prve maše pod Krenom, v Sloveniji odkrili več sto večjih ali manjših množičnih grobišč, katerih število opozarja na strahotno razsežnost množičnih pobojev maja in junija leta 1945. Ta odkritja dajejo slutiti vso nečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi, o čemer na poseben način priča pred dobrim letom odkriti rov sv. Barbare v Hudi jami, je dejal.

Opozoril je tudi, da se do povojnih pobojev še vedno nismo ustrezno opredelili, velikokrat pa se jih izrablja tudi v politične namene. Vsakoletno slovesnost pod Krenom navadno imenujejo za spravno, je dodal. Ni spravna zato, ker bi bila z mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker vsaka tamkajšnja maša vodi k njej, saj sprava, kakršno potrebujejo, ni enkratno dejanje, temveč proces, ki zahteva brezpogojno privrženost resnici, pravico in odpuščanje, je še povedal Stres.

Za vzgled in opomin
Premier Pahor je na slovesnosti sodeloval s krajšim nagovorom, pred njo pa je položil venec ob grobišču jame Pod Krenom. "Na tem mestu so se po vojni dogajale hude, obsojanja vredne in tragične reči, ki jih ne želimo in ne smemo pozabiti. Nič iz naše preteklosti ne smemo pozabiti, zlasti če nas navdihuje ali opominja glede naših prihodnjih stremljenj. Tu smo, ker nam ni vseeno ne za preteklost in še zlasti ne za našo skupno prihodnost," je povzel Pahor.

Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi predstavniki NSi, nekdanji finančni minister Andrej Bajuk in poslanec SDS Branko Grims, po podatkih policije pa se je danes pod Krenom zbralo približno tri tisoč ljudi.