Moč preferenčnega glasu, ki ga imajo volilci možnost oddati na volitvah v evropski parlament (ne pa na državnozborskih volitvah) se je jasno izkazala leta 2004, ko je Borut Pahor, takratni predsednik parlamenta, da bi privabil čim več volilcev, kandidiral na listi svoje ZLSD (zdaj SD).
Predsednik stranke je bil na listi uvrščen na zadnje mesto in je volilcem jasno povedal, da želi ostati aktiven v slovenski politiki, kljub temu pa so mu namenili toliko preferenčnih glasov, da se je z zadnjega povzpel na prvo mesto in postal evropski poslanec.

Bodo volilci slišali Mesca?

V podoben položaj se na letošnjih evropskih volitvah, ki bodo 26. maja, postavlja koordinator Levice, Luka Mesec, ki z namenom, da bi pritegnil čim več volilcev, kandidira na listi, katere nosilka je sicer Violeta Tomič. Mesec ob tem poudarja, da bi raje ostal v Sloveniji, saj je tu veliko dela za opraviti, kljub temu pa sprejema tveganje, da ga volivci pošljejo v Bruselj.  

"Luka Mesec je v svoji prvi izjavi po objavi liste kandidatov stranke Levica javno povedal, da na listi nastopa kot podporni kandidat in da si izvolitve ne želi. Volivci Levice so nadpovprečno izobraženi, zato verjamem, da bodo njegov poziv razumeli in upoštevali. Vprašanje pa je, če bodo vsi volivci Levice podprli Violeto Tomić. To je lahko tudi precej tvegana igra, ki se v najslabšem primeru lahko konča brez osvojenega sedeža." meni Andraž Zorko iz Valicona.  

S preferenčnim glasom volilec neposredno vpliva na to, kdo ga bo zastopal v Evropskem parlamentu. Preferenčni glas lahko podeli ali ne. Če na volilnem lističu obkroži strankarsko listo, potrdi vrstni red, ki ga je postavila stranka, s preferenčnim glasom pa izbere kandidata, ki mu da prednost pred drugimi.
Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.

Preferenčni glasovi izločili Lukšiča, ustoličili Fajonovo

Foto: Profimedia Tanja Fajon Na volitvah pred petimi leti so bili s preferenčnimi glasovi v evropski parlament izvoljeni vsi poslanci razen Patricije Šulin.
Štirje, Zver, Šoltes, Peterle in Vajgl so bili tudi nosilci liste in bi mandat v Evropskem parlamentu dobili ne glede na preferenčne glasove. Pomembno pa so preferenčni glasovi spremenili rezultat za stranko SD, saj nosilec liste SD Igor Lukšič sploh ni prišel v parlament. Iz drugega mesta ga je prehitela aktualna poslanka Tanja Fajon, ki je prejela 11.431 preferenčnih glasov.

Tudi na letošnjih volitvah lahko preferenčni glasovi poskrbijo za presenečenje v SD. "Zanimiv je primer Milana Brgleza, ki bi v primeru izvolitve s preferenčnim glasom moral prepustiti svoj sedež v DZ nadomestnemu poslancu iz vrst SMC – morda je tudi zato umeščen na četrto mesto, mesto pred njim pa je, kot nekakšen branik pred opisanim tveganjem, Dominika Švarc Pipan, sicer zelo priljubljena članica te stranke, katere domet seže tudi izven običajnega dometa SD," pravi Zorko.

Bogovič v Evropski parlament z osmega mesta

S preferenčnimi glasovi je bil v mandatu, ki se izteka, v Evropski parlament prav tako izvoljen nekdanji župan občine Krško in predsednik SLS Franc Bogovič. Na skupni kandidatni listi NSi in SLS je na zadnjem osmem mestu prejel 7775 preferenčnih glasov oziroma 11,9 odstotka vseh glasov za listo NSi in SLS in tako skupaj z Lojzetom Peterletom postal evropski poslanec.

Bogovič in Turk sta lahko izvoljena le s preferenčnimi glasovi

Foto: Saša Despot Žiga Turk Bogovič na preferenčne glasove računa tudi letos, ko so ga na skupni listi SDS in SLS uvrstili na četrto mesto, za vsemi tremi kandidati SDS, aktualnimi poslanci Zverom, Tomčevo in Šulinovo.

Na preferenčne glasove letos računa tudi Žiga Turk. Član SDS in nekdanji Janšev minister kot zadnji, osmi, kandidira na listi NSi. "Žiga Turk je zagotovo kandidat za izvolitev s preferenčnim glasom, a ne na račun Ljudmile Novak, prej na račun drugega po vrsti na listi NSi," pravi Zorko. Projekcije NSi sicer napovedujejo en mandat. 

Evropske volitve: imena ne pa stranke

Foto: POP TV POP TV, Alma Rekič, Luka Jezeršek Volilci se na evropskih volitvah veliko bolj odločajo na podlagi imena nosilka kandidatne liste ali katerega drugega kandidata kot na podlagi stranke. Zato ne preseneča, da na kandidatnih listah poleg omenjenih Mesca pri Levici, Brgleza in Dominike Švarc Pipan, najdemo številna znana imena.
Na listi NSi volilce privablja dolgoletni poslanec Lojze Peterle, na listi SMC poslanka Janja Sluga pa kulinarična mojstrica Alma Rekič pri Levici, pa direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak pri DeSUS, državljan D Domen Savič in direktorica Zavoda 13 Petra Greiner pri stranki Povežimo se.

Računica je dokaj preprosta

"Vsi spodaj našteti in še kdo drug so na listah tisti, ki bodo privabljali glasove volivcev predvsem zato, da si stranka zagotovi dovolj glasov za osvojitev vsaj enega mandata," razlaga Zorko. "Močna lista prepoznavnih kandidatov ima torej jasno strategijo – s pomočjo prepoznavnosti oziroma priljubljenosti kandidatov v lokalnem okolju zagotoviti čim večje število glasov. Računica je dokaj preprosta – če vsak kandidat pritegne v povprečju 4.-5.000 glasov, ima stranka zagotovljen en mandat. Če pa bi se kdo med njimi posebej angažiral, bi se lahko zgodilo tudi kakšno presenečenje, kot je bila na primer izvolitev Tanje Fajon pred petimi leti, a to se mi zdi manj verjetno," dodaja Zorko. 

Slovenija Tako je možno glasovati predčasno ali zunaj kraja bivališča