Povprečje, ki je potrebno za pridobitev Zoisove štipendije, je lani zraslo že na 5,0 za osnovnošolce, 4,85 za srednješolce in 9,75 za študente. Študentske organizacije opozarjajo, da gre za spodbujanje pridnosti in ne nadarjenosti, kar naj bi bilo osnovno poslanstvo teh štipendij.

Starši pritiskajo na učitelje

“V zadnjem času je bilo ustanovljenih veliko fakultet, kjer je povprečna ocena tako visoka, da študentje ne morejo priti v sistem Zoisovih štipendij na podlagi uvrstitve med najboljših pet odstotkov generacije,” razlagajo v Študentski organizaciji Slovenije (Šos). Dodajajo, da bi moralo biti za uvrstitev po tem merilu njihovo povprečje višje od 10, kar ni mogoče. Zaradi želje po štipendijah opažajo tudi pritisk na učitelje s strani staršev in kandidatov, da učencem dajo boljše ocene. “To se pozna v višjih ocenah generacij,” pravijo na Šosu, ki tudi zato predlaga nov zakon o štipendiranju.

Spodbujajo le pridnost

“Ocena ni dejansko merilo nadarjenosti. Nadarjenost v določeni meri pripomore k doseganju višjih ocen, vendar so te večinoma plod trdega dela, pridnosti in odrekanja,” pravi Hana Šanca iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Če morajo študentje za ohranjanje štipendij dosegati predvsem dobre ocene, po njenem mnenju ne morejo razvijati potencialov na drugih področjih. Ministrstvo za delo je sicer že pred časom ustanovilo posebno skupino, ki se ukvarja z vprašanjem Zoisovih štipendij. “Vsekakor smo mnenja, da je treba spremeniti togost sistema, ki je bil vzpostavljen leta 1986,” pravijo