Večina strojev in gradbene mehanizacije velikih gradbenih podjetij v stečaju je že prodana. Del so jih stečajni upravitelji prodali v tujino – v Srbijo, Bosno in Hercegovino, Nemčijo, Švico in drugam –, del pa so jih pokupila manjša slovenska gradbena podjetja. Banke in lizinške hiše, ki so gradbeno mehanizacijo zasegle že pred stečaji, razkrivajo le tisto, kar še prodajajo.

Prodali že prej

Vegrad je imel ob stečaju v primerjavi z drugimi podjetji po besedah stečajne upraviteljice Alenke Gril malo gradbene mehanizacije. Kar je ostalo, je že prodala na dražbah, večinoma slovenskim kupcem.

Ker so imela gradbeno mehanizacijo ob stečajih vzporedna podjetja, strojev ni bilo veliko niti v Gradbenem podjetju Grosuplje (GPG) in Konstruktorju. Irena Lesjak, stečajna upraviteljica Konstruktor Gratransa, še prodaja betonarno, za preostale gradbene stroje in avtomobile pa je od slovenskih kupcev iztržila okoli 700 tisoč evrov.

"Pred stečajem so podjetje počistili vseh vrednejših gradbenih strojev, vključno z žerjavi," pa je o podjetju GPG Kipkop dejal stečajni upravitelj Dušan Taljat. Že na začetku stečaja je uspešno izpodbijal prodajo žerjavov, ki so že bili preprodani v Srbijo.

CPM in SCT v tujino

Več sta v tujino prodala stečajna upravitelja SCT in Cestnega podjetja Maribor (CPM). Leon Benigar Tošič, ki vodi stečaj SCT, je sporočil, da so polovico vseh vozil, tudi tovornih in delovnih, prodali v tujino. "Od prodaje premičnin smo imeli do zdaj 12 milijonov evrov prihodkov in smo poplačali za 3,8 milijonov evrov ločitvenih upnikov," je pojasnil. Potrdil je, da so del premičnin zasegle lizinške hiše, ki so bile lastnice posameznih premičnin.

S stečaji odšlo tudi znanje

Strokovnjaki ocenjujejo, da za prihodnost gradbeništva ni tolikšna težava prodaja strojev, ampak to, da so se s propadom velikih gradbenih podjetij izgubili reference in specialna znanja ekip. "Brez seznama referenc ne moreš priti do novih," je prepričan Vladimir Gumilar, direktor Slovenskega gradbenega grozda. Stroje si je mogoče izposoditi, je dejal, referenc pa ne. S tem se strinja tudi Jure Kostanjšek s fakultete za gradbeništvo. S kolegom Aleksandrom Srdićem ugotavljata, da je zaradi stečajev gradbeništvo pri nas naredilo velik korak nazaj. "Ni težava v bagrih in kamionih, ampak v specialni mehanizaciji, ki jo je treba znati uporabljati," je poudaril Kostanjšek. Prepričan je, da bodo v tujino odšli tudi ljudje, ki so ta znanja imeli, inženirske ekipe, ki so lahko uresničevale zahtevne inženirske projekte, pa so že razpadle. K nam se na javne razpise zato že prijavljajo podjetja iz tujine.