Epidemiološke razmere v zadnjih letih so povsod po svetu zahtevale prilagoditev načina dela. Razširila se je praksa dela na daljavo, kar je številnim podjetjem omogočilo delovanje in obstoj. Zanj se prostovoljno odloča tudi vedno več posameznikov, ki želijo dlje časa potovati ali živeti v drugi državi.

Davki Dodatno bi obdavčili tiste, ki delajo od doma

Če je bila včasih sprejemljiva služba od 8. ure zjutraj, pa vse do 16.00, po možnosti v pisarni, so se z napredkom tehnologije pojavile nove oblike dela. Tradicionalen način dela je namreč zaradi drugačnega življenjskega sloga za vse več ljudi neustrezen. Digitalni nomadi so ugotovili, da lahko svojo pisarno postavijo, kjerkoli si želijo, če le imajo na voljo internet. 

Sodobnejša oblika dela ima številne pozitivne učinke, denimo na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč) in na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole in javni potniški promet). Zato ni nenavadno, da delo na domu zagotavlja vse več delodajalcev.

Foto: Profimedia delo od doma Po podatkih Inšpektorata RS za delo, kamor morajo delodajalci sporočiti namero o organiziranem delu na daljavo, v tem letu tovrstno zaposlitev zagotavlja 1.063 delodajalcev oziroma ga opravlja 43.105 delavcev. V lanskem letu je delo na domu organiziralo 1.372 delodajalcev, opravljalo pa ga je 76.040 delavcev. Za primerjavo: v predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428 in predlani 121.981 delavcev. Na podlagi prejetih obvestil na inšpektoratu še ugotavljajo, da v večini primerov dela na daljavo delavci le-tega opravljajo na svojem domu.

Delavci so upravičeni tudi do tega nadomestila

Pozitivne vidike tovrstnega dela so prepoznala tudi številna podjetja, ki pa imajo svojo računico. Na ta način se denimo izognejo plačilu stroškov prevoza (javnega ali kilometrina) na delo. Povrnitev omenjenih stroškov delavcu pripada le, če se mora od doma udeležiti sestanka ali srečanja. Manj sreče imajo pri izplačevanju neobdavčenega nadomestila za malico, ki pripada tudi delavcu, ki dela od doma.

Slovenija Delo od doma: eni dobijo nadomestilo, drugi ne

Marsikdo pa ne ve, da tistim uslužbencem, ki doma uporabljajo lastna sredstva, na primer računalnik, svoj telefon ali pa le elektriko in prostor, po 70. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada določeno nadomestilo. Zakon določa, da se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. 

Delodajalec ga določi na podlagi izračuna realnih stroškov do višine 2 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (to je približno 47 evrov). Višina nadomestila je izvzeta iz dohodninske osnove. Če pa delodajalec izplača nadomestilo v višjem znesku, kot je neobdavčen znesek, se seštevek dohodka, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. 

Foto: Profimedia delo od doma, računalnik, ženska, denar Pri opredelitvi stroškov si delodajalec lahko pomaga s priporočilom konvencije MOD št. 184, saj jih ZDR-1 ne opredeljuje. To so npr. stroški za energijo (elektrika, ogrevanje,…), vodo, vzdrževanje strojev in opreme, najemnina …

Med njimi so tudi taki, ki nastanejo zaradi zasebnih potreb (na primer elektrika, ogrevanje, voda). Pri razmejevanju teh stroškov na zasebni in poslovni del še ni ustaljene prakse. Enostavna možnost obračuna je, da se npr. primerja poraba elektrike pred delom od doma in v času dela od doma. V tem primeru bi razliko lahko pokril delodajalec.

Nič več od doma Nič več od doma, direktorji se morajo vrniti v pisarne

Kako vestno in v kakšnem znesku delodajalci zaposlenim, ki delajo v domači pisarni, izplačujejo nadomestila za porabo lastnih sredstev, na inšpektoratu niso seznanjeni. Kot že omenjeno, je višina izplačila določena s pogodbo o zaposlitvi in ne s predpisi. Prav tako na inšpektoratu na tem področju ne ugotavljajo kršitev.

dezurni@styria-media.si