Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber Za državo, ki je utemeljena na izbrisu, ki je v enem dnevu za vedno spremenil usodo več kot 25 tisoč ljudi in strahovito zaznamoval življenja njihovih svojcev, bi moralo biti birokratsko targetiranje ljudi na podlagi kraja njihovega rojstva znak za trojni rdeči alarm. Že res, da nam odgovorni pojasnjujejo, da gre le za pomanjkljivo dokumentacijo. In da je vse utemeljeno z zakonom. A zgolj to, da je nekaj zakonito, še ne pomeni, da je legitimno. Zakoni niso le dobri, ampak so pogosto slabi, saj ne zavarujejo ljudi, temveč so napisani po meri kapitalskih in političnih elit, pogosto pa utemeljeni tudi na bolj ali manj prikritem nacionalizmu. Le kako naj si drugače razlagamo, da je zloglasni X, torej neurejen status, v matičnem registru napisan le pri ljudeh, ki so se rodili zunaj meja Slovenije? Čeprav morda neka stvar ni bila sprejeta z namenom, da v podrejen položaj spravi določeno skupino ljudi, še ne pomeni, da nekateri zakoni nimajo takšnega učinka. Torej da povsem zakonito diskriminirajo ljudi na podlagi tega, kje so bili rojeni.

Nevarno. Od ministrstva slišimo, da so posamezniki, ki imajo neurejen status, pogosto neodzivni. Za tem se skriva nerazumljiva logika, da so za položaj, ki so ga z birokratsko potezo zakrivili odločevalci, krivi ljudje sami. Problem poskušajo prikazati kot individualno težavo, ne pa kot sistemski pogoj. Še bolj strašljiva pa je lahkotnost operiranja s številom ljudi z neurejenim statusom, saj jih je "le" pet tisoč. Seveda, tudi izbrisanih je bilo "le" 25 tisoč.