Če opozorilna stavka ne bo zalegla, so v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides že napovedali tudi njeno nadaljevanje, in sicer od 15. januarja do sprejetja sklepa o prenehanju stavke ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Po besedah predsednika sindikata Damjana Polha se bo stavka v drugem delu do preklica nadaljevala, "če ne bo nobenih trdnih in uresničljivih zavez".

Glavni stavkovni odbor se je sicer nazadnje sestal minulo sredo in se seznanil s pripravami na stavko po terenu, redni sklic naslednje seje glavnega stavkovnega odbora v razširjeni sestavi pa je predviden za ponedeljek, torej dan pred stavko.

V Fidesu zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov

V sindikatu si želijo ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju - nova ureditev bi se začela uporabljati najkasneje 1. julija 2024. Ob tem pa si želijo sprejetje dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerih bi določili karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij.

V predlogu aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike Fides med drugim predlaga uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik specialist, na katerem bi zaposleni lahko dosegel tudi 66. plačni razred, torej skoraj 5890 evrov osnovne bruto plače.

Ob tem bi v kolektivni pogodbi sindikat črtal določbe, po kateri nove standarde in normative dela zdravnikov obravnava in potrdi zdravstveni svet ministrstva za zdravje. Kot tretjo zahtevo so izpostavili 100-odstotno plačilo stavkajočim v času stavke.

Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu izpostavili tudi zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah. Prav tako opozarjajo na po njihovi oceni "prisilne ukrepe", ki jih uvaja decembra sprejeti zdravstveni interventni zakon, pa tudi na zapiranje oddelkov in ambulant kot posledico pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.

Vladna pogajalska skupina še ni oblikovana

Fides je stavko napovedal 18. decembra, od takrat pa so se na pogajanjih sestali le 20. decembra, ko so ugotovili, da vladna stran ni oblikovala pogajalske skupine, zato s pogajanji niso mogli nadaljevati. Ministrstvo za zdravje in vlado so nato večkrat pozvali k začetku pogajanj za reševanje stavkovnih zahtev in predlagali več terminov pogajanj, a dva dni pred stavko pogajalske skupine še vedno ni.

Z ministrstva za javno upravo so v petek za STA sporočili, da jo bodo predvidoma oblikovali v prihajajočem tednu, ko se bodo tudi sestali s pogajalsko skupino Fidesa. Iz kabineta predsednika vlade pa so v petek sporočili, da bo pogajalska skupina, ko bo oblikovana, takoj sklicala pogajanja.

Foto: Profimedia Robert Golob V Fidesu menijo, da vlada z odlašanjem pogajanj krši zakon o stavki, ki v 4. členu določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki vlade od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti spor.

Stavka v torek na delovnih mestih

Stavka bo v torek potekala od 7. do 21. ure na delovnih mestih v obliki popolne prekinitve dela, a z zagotavljanjem minimuma delovnega procesa. Na dan stavke bodo izvajali zgolj zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. V večjih zdravstvenih ustanovah pa bodo v dopoldanskih urah potekali tudi zbori zaposlenih.

Za večino zdravstvenih storitev bo veljal enak razpored kot ob praznikih. To so zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb in zastrupitev, zdravljenje kroničnih bolezni, katerih opustitev bi vodila v poslabšanje zdravstvenega staja, storitve nujne zdravniške pomoči, triažni pregledi, predpisovanje zdravil in pripomočkov za zdravljenje ter ukrepi za preprečevanje in obvladanje nalezljivih bolezni.

Za urgentna stanja nosečnic in porode bo veljal razpored kot ob praznikih, za nenujne storitve pa bo vsak izvajalec zagotovil eno ambulanto. Izvajalci z enim ginekologom bodo ambulanto izvajali prvi dve in zadnji dve uri običajnega delovnega časa.

Za neurgentna stanja otrok do 18. leta in starejših od 65 let bo vsak izvajalec zagotovil eno ambulanto, izvajalci z enim zdravnikom pa izvajajo ambulanto prvi in zadnji dve uri običajnega delovnega časa. Za zdravljenje onkoloških bolezni pa bodo zagotovili vse potrebne storitve.

V Fidesu si stavke ne želijo, vlada meni, da je nepotrebna

V Fidesu poudarjajo, da si stavke ne želijo in da so "stavkovne zahteve rešljive, saj vsebujejo zgolj izpolnitev tistega, kar je vlada s podpisanima sporazumoma pred več kot letom dni potrdila in bi moralo z začetkom tega leta že veljati".

"Napovedana stavka ni potrebna, saj se lahko s strpnim dialogom za pogajalsko mizo najdejo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse zaposlene v javnem sektorju in tudi za javne finance," pa so v petek za STA sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ob tem so spomnili na besede predsednika vlade, ki je dejal, da parcialni dogovori in parcialni dvig plač samo eni poklicni skupini niso prava pot pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.

Minister za javno upravo Franc Props pa je ob napovedi stavke dejal, da je to legitimna oblika, a da bi morali stvari dogovoriti za pogajalsko mizo.

Foto: Državni zbor Franc Props, minister za javno upravo Stavko zdravnikov in zobozdravnikov so podprli v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Nasprotujejo pa ji v civilni iniciativi Glas ljudstva, ki je za torek napovedala dogodek z imenom druga opozorilna stavka pacientov.

Gre za četrto napoved stavke sindikata Fides v mandatu aktualne vlade

Fides je v mandatu vlade Roberta Goloba stavko napovedal že večkrat. Prvič septembra 2022, ko je kot glavno izpostavil zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Vladna stran in sindikat sta nato 19. oktobra 2022 podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke, ki je predvidel oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar pa se ni zgodilo.

Vlada namreč poudarja, da je treba plačni sistem v javnem sektorju reševati celovito, a celovito reformo plačnega sistema je delno zaustavila javnofinančna situacija po avgustovskih poplavah, pomagal ni niti odstop ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, zaradi česar je bilo ministrstvo tri mesece brez ministra. V vmesnem času ga je sicer vodil minister za finance Klemen Boštjančič.

Decembra 2022 je glavni odbor Fidesa sicer sprejel še eno odločitev o enodnevni opozorilni stavki v januarju. Takrat so stavkovne zahteve razširili. Fides je večer pred napovedano stavko slednjo odpovedal in nato z vladno stranjo podpisal nov stavkovni sporazum. S sporazumom je vlada med drugim izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki, hkrati pa se je zopet zavezala k oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra.

Tretja napoved stavke se je zgodila spomladi 2023, za njen začetek je bil določen 2. april. A so večer pred začetkom stavko v Fidesu preklicali. Odločitev so sprejeli po tistem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar so v sindikatu ocenili kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.

dezurni@styria-media.si