Polnoletni dijaki bodo na srednjih šolah danes v podpis dobili obrazce, s katerimi bodo staršem dovolili ali onemogočili vpogled v ocene in izostanke. Dijaki, ki tega ne bodo zaupali staršem, si bodo sami opravičevali izostanke. "O upravičeni odsotnosti dijaka (tako mladoletnega kot polnoletnega) na podlagi opravičila, enako kot doslej, odloči šola," so pojasnili na ministrstvo za izobraževanje. Na nekaterih srednjih šolah so zaradi tega spremenili šolska pravila. Dijaki, ki ne bodo podali soglasja staršem, opravičil ne bodo mogli pisati sami pač pa bodo morali prinesti zdravniško potrdilo.
Nova zakonodaja
Z novim šolskim letom se je začenja uporabljati noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki prinašata nekaj novosti pri varstvu osebnih podatkov polnoletnih dijakov. Na srednjih šolah sicer računajo, da polnoletnih dijakov, ki staršem ne bodo dovolili vpogleda v ocene, ne bo veliko.
"Zagotovo bo novo pravilo družine postavila pred dodaten izziv urejanja odnosov," pravi Anton Meden iz Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. "Prepričani smo, da v velikem številu družin starši ocene dijakov izvedo od njih samih in ne šele od razrednikov oziroma profesorjev. Verjetno bodo v večini takih družin starši svojemu dijaku uspeli razložiti, da z dnem ko postane polnoleten, poleg vseh pripadajočih pravic prevzame tudi polno odgovornost za svoja dejanja in svoje bivanje. Dokler del te odgovornosti (bivanje, finančno podporo, ...) namesto otroka sprejemajo starši, smejo ti upravičeno pričakovati, da bo ta na njih prenesel tudi del svojih pravic in bodo z uspehom šolanja seznanjeni."
"Država je dijakom naredila medvedjo uslugo"
"Pred večjim izzivom bodo otroci, katerim starši v času vzgoje niso uspeli postaviti ustreznih mej. Ti otroci bodo dobili le še dodatno priložnost izvajanja svojih pravic ob izmikanju odgovornostim. Z novo ureditvijo je tem dijakom država naredila medvedjo uslugo. Podobno kot, če bi banka odobrila kredit nekomu, ki ga ni zmožen odplačevati," pravi Meden.
NPZ še ne bodo za oceno
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) tudi v tretjem razredu in spremba dosežka NPZ v devetem razredu v oceno ter zapis te v spričevalo, so spremembe, ki so jih sicer napovedovali na ministrstvu za izobraževanje pod vodstvom Maje Makovec Brenčič, vendar pa jim novele zakona o osnovni šoli ni uspelo posredovati v nobeno proceduro, niti v obravnavo na vlado.
Bo pa obvezno učenje tujega jezika v zadnji triadi devetletke bo v tem šolskem letu ponovno poskusno potekal na 20 osnovnih šolah. Na teh šolah se bodo, ob soglasju staršev prvi tuj jezik obvezno učili tudi prvošolci. "Osnovni namen poskusa je preveriti različne izvedbene modele prenovljenega koncepta razširjenega programa in izvajanje obveznega prvega tujega jezika v 1. razredu in drugega tujega jezika v 7. razredu. 20 šol bo poskus izvajalo v celoti, 155 šol pa le enega od predvidenih sklopov, ki vključuje dejavnosti zlasti s področja gibanja in zdravja," so pojasnili na ministrstvu. Z novim modelom razširjenega programa se bo za dve uri tedensko v 7. razredu in dve uri tedensko v 1. razredu povečal obvezni del programa. Učenci se bodo v razširjeni program še naprej vključevali prostovoljno.
Razburja tudi urejanje delovnega časa za učitelje
Z novim šolskim letom začne veljati nova enotna ureditev delovnega časa za učitelje v osnovnih in srednjih šolah."Vse šole bodo tako odslej delovni čas in naloge učiteljev evidentirale enako. Doslej je bilo namreč to področje precej neurejeno. Zato je prihajalo do razlik med šolami pri vrednotenju del in razporejanju delovnega časa ter posledično tudi do različnih praks," pojasnjujejo na ministrstvu.
"Po novem je jasno določeno, da je delovni čas učiteljev neenakomerno razporejen, kar pomeni, da v času trajanja pouka opravijo večjo delovno obveznost, kot je njihova tedenska obveznost (40 ur tedensko), v preostalem obdobju pa manjšo, pri čemer pa ob koncu šolskega leta njihova povprečna tedenska obveznost ne sme preseči 40 ur."
Podpisujejo tudi učitelji
Ravnatelj bo moral ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa za vse zaposlene. Z vsakim učiteljem bo moral narediti tudi poseben individualni letni delovni načrt. Delo bo moralo biti načrtovano tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manjka ali presežka delovnih ur.
V času trajanja pouka (38 tednov v šolskem letu) bodo morali učiteljice in učitelji opraviti 33 ur pouka in ostalega, kar je povezano s poučevanjem (priprava na pouk, popravljanje in ocenjevanje). Od teh 33 ur lahko največ 10 ur opravijo izven delovnega mesta oz. zunaj šole. V obsegu od 150 do 180 ur delovne obveznosti na letni ravni so razporejene naloge, ki so po vsebini skupne vsem učiteljem (npr. sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje). Preostali del delovnega časa učiteljic in učiteljev - do zapolnitve letne kvote celotne delovne obveznosti - pa zajema individualne obveznosti, ki so odvisne tudi od števila dni dopusta.
"Če družba ne ceni učiteljev, kako naj jih potem otroci?
"S tem, ko so izumili tri stebre, s katerimi merijo učiteljev delovni čas, noben učitelj ne bo postal slabši in noben boljši. Učiteljevo poslanstvo je delo z otroki, z mladostniki. Za to mora biti usposobljen in psihično pripravljen. Vse ostalo je nepotrebna distrakcija. Hkrati imajo takšna prizadevanja širši družbeni kontekst – učitelj je že dolgo na dnu vrednostne lestvice kar se tiče spoštovanih in cenjenih poklicev, ker v naši družbi velja prepričanje, da ne dela dovolj, da je ves čas na počitnicah, da o cenjenju učiteljeve strokovnosti niti ne govorim. Če družba ne ceni učiteljev, kako naj jih potem otroci?" pravi profesorica Marjeta Oman iz OŠ Miška Kranjca v Ljubljani.
Naredim dobro celo najboljšo plačo na spletu od doma. Prejšnji teden sem dobil 9825 $, saj sem preprosto delal od …