Eden od staršev, ki imajo otroka do tretjega leta ali vsaj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole, lahko koristi skrajšani delovni čas zaradi starševstva. Dela lahko štiri, pet, šest ali sedem ur na dan, za "proste" ure pa ne dobi plače, mu pa država zanje plačuje prispevke. Zavarovan je torej za osem ur.

Drobna sprememba zakona o dohodnini je radikalno poslabšala davčno obravnavo samozaposlenih, ki zaradi starševstva koristijo krajši delovnik. Že dosedaj jim je finančna uprava normirane stroške priznala le do 40 tisoč evrov prihodkov, polno zaposleni normiranci so jih lahko imeli 80 tisoč, a pri obdavčitvi do tega zneska ni bilo razlik. 

Od 1. januarja 2023 pa zanje velja davčna lestvica za popoldanske s. p.-je. Zakon namreč določa, da mora biti na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev. Kdor tega pogoja ne izpolnjuje, se obdavči kot popoldanski s. p., kar v praksi pomeni občutno višjo obdavčitev. Pri 40 tisoč evrih prihodkov bo normirani s. p. plačal 1600 evrov dohodnine, starš, ki dela sedem ur na dan, pa 3.300.

"Dejstvo je, da so zavezanci, ki so 20 ur zavarovani iz naslova samozaposlitve, 20 ur pa na podlagi predpisov o starševskem varstvu, iz naslova samozaposlitve zavarovani samo delno (delno so zavarovani iz naslova starševskega varstva) in torej ne za polni delovni čas," so nam pojasnili na finančni upravi.

To pa pomeni višjo obdavčitev. Po novem imamo namreč dve lestvici, eno za normirane samostojne podjetnike, ti lahko do 50 tisoč evrov prihodkov uveljavljajo 80-odstotne normirane stroške, popoldanski s. p.-ji in vsi, ki delajo manj kot osem ur, pa le 12.500 evrov. V naslednjem razredu (do 100.000 evrov oziroma do 50.000 evrov) so normirani stroški 40-odstotni, nad tem zneskom pa se več ne priznajo. Nižji kot so normirani stroški, višja je davčna osnova in s tem višja obdavčitev.

Z novelo ZDoh-2AA je bila namreč spremenjena tudi določba druge alineje tretjega odstavka 48. člena ZDoh-2, ki določa pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, so opozorili na finančni upravi. Kdor bo delal sedem ur in bo imel več kot 50 tisoč evrov prihodkov, v naslednjem letu ne bo mogel uveljavljati normiranih stroškov. Meja je sicer sto tisoč evrov, a le za tiste, ki imajo obvezno zavarovano vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev.

Hkrati bosta enako obdavčena popoldanski s. p., ki plačuje 83,95 evra prispevkov, in starš, ki dela sedem ur na dan in plačuje 403,73 evra prispevkov. Ob tem velja omeniti, da popoldanec prispevke plačuje tudi od plače, a načeloma oddela osem ur v službi, služi pa le v svojem prostem času, medtem ko starš dela sedem ur.

Zakon je jasen, 75 odstotkov ni enako 75 odstotkov

Če je nekdo za polni delovni čas zaposlen devet mesecev, delo opravlja 75 odstotkov leta. Enako 75 odstotkov časa delo opravlja nekdo, ki dela šest ur na dan. Bi torej nekdo, ki dela šest ur dnevno, prav tako izpolnil pogoj za nižjo obdavčitev? "Zakon jasno opredeljuje pogoj, da je za priznavanje višjih normiranih odhodkov (po prvem odstavku 59. člena ZDoh-2) potrebna vključenost v zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (iz naslova samozaposlitve). Preračunavanje glede na odstotek zavarovanja v celotnem letu ni nikjer predviden, zato takšno tolmačenje ni ustrezno," pravijo na finančni upravi.

Morda bi se bilo mogoče strinjati s tem, naj se enako obdavči nekdo, ki pri polovičnem delovniku zasluži 15 tisoč evrov in nekdo, ki pri polnem delovniku zasluži 30 tisoč evrov, a te razlike pri zaposlenih ni. Za vse zaposlene namreč veljajo enake olajšave in davčni razredi, ne glede na to, ali delajo za štiri ure, pet, šest, sedem ali osem ur tedensko.

"Višina splošne olajšave je odvisna le od višine skupnega dohodka zavezanca v posameznem letu, ki se vključuje v letno davčno osnovo za odmero dohodnine in ni odvisna od vrste in višine posameznega prejetega dohodka, kar pomeni da primeroma tudi status zaposlitve s krajšim delovnim časom ne vpliva na višino priznane splošne olajšave," pojasnjujejo na finančni upravi.

Pri zaposlenih za vse enako, pri samozaposlenih pa razlika 

Starš, ki je zaposlen in dela s skrajšanim delovnikom, bo obdavčen enako kot vsi drugi zaposleni, samozaposleni starš pa drugače kot drugi zaposleni. Zakaj je v tem primeru upravičena drugačna obravnava?

"Primerjanje instituta splošne olajšave in instituta normiranih odhodkov z namenom ugotavljanja enakosti davčnih obravnav po našem mnenju sistemsko ni ustrezna in ne more voditi do pravilnih zaključkov. Razlog je najprej v osnovnem razumevanju načina ugotavljanja davčne osnove oseb, ki opravljajo dejavnost, ter oseb, ki so v delovnem razmerju. Osebe, ki opravljajo dejavnost, so skladno z 48. členom ZDoh-2 obdavčene na podlagi ustvarjenega dobička, ki se izračuna kot razlika med ustvarjenimi prihodki in odhodki. Osebe v delovnem razmerju pa so zaposlene pri določenem delodajalcu in za svoje delo prejemajo plačo (in morebitne druge prejemke iz delovnega razmerja).  Pri osebah v delovnem razmerju je tako obdavčena plača ter morebitni drugi prejemki, ki jih prejme zaposleni za svoje delo. Pri določitvi davčne obveznosti od dohodkov iz delovnega razmerja se upoštevajo v ZDoh-2 določena znižanja davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja. Kot zmanjšanje davčne osnove se upoštevajo obvezni prispevki za socialno varnost delojemalca, pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, ki ga izplača glavni delodajalec, pa se upoštevajo tudi delojemalcu priznane davčne olajšave (npr. pri posameznem izplačilu mesečne plače se prizna 1/12 letnega zneska splošne olajšave, olajšave za vzdrževanega družinskega člana)," pojasnjujejo na finančni upravi.

Komur to ne ustreza, lahko uveljavlja dejanske stroške 

"V osnovi zavezanci, ki opravljajo dejavnost, ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, in so med drugim, upravičeni tudi do splošne olajšave. Z vidika priznavanja splošne olajšave so samozaposleni in zaposleni v enakem položaju. Institut ugotavljanja davčne osnove oseb, ki opravljajo dejavnost, na podlagi normiranih odhodkov pa predstavlja posebej zasnovan institut, ki z namenom administrativne razbremenitve oseb z dejavnostjo (ni jim treba voditi poslovnih knjig) omogoča zavezancem, da pri ugotavljanju davčne osnove upoštevajo normirane odhodke. Zavezanci se za takšen sistem prostovoljno odločijo. Za tiste osebe z dejavnostjo, ki se za ta institut odločijo (zaradi administrativne razbremenitve), velja, da so pri ugotavljanju davčne osnove – dobička – omejeni z višino priznanih odhodkov. Ti zavezanci skladno z ZDoh-2 tudi ne morejo uveljavljati splošne olajšave. Zakonodajalec je za osebe z dejavnostjo, ki niso polno zavarovane v zakonsko določenem obdobju, določil drugačno višino normiranih odhodkov, kot jih je določil za tiste osebe z dejavnostjo, ki so polno zavarovane skoraj celo davčno leto. Razlog je med drugim v tem, da je institut normiranih odhodkov zaradi precej ugodne davčne obravnave lahko predmet zlorab, zato je zakonodajalec predvidel posebne pogoje. Kot rečeno, v osnovi lahko vsak zavezanec z dejavnostjo ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov," so še pojasnili na finančni upravi.

"Institut normiranih odhodkov je torej institut, ki predstavlja razbremenitev za zavezance in s tem tudi poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove – dobička pri tistih davčnih zavezancih, ki se za to odločijo," so še dodali. Povedano drugače, če komu to ne odgovarja, naj pač uveljavlja dejanske stroške.

Tri možnosti, vse so najbrž slabše, kot je zdaj

Samozaposleni starši, ki delajo s krajšim delovnikom, imajo tri možnosti. Lahko se sprijaznijo z višjo obdavčitvijo. Druga možnost je, da devet mesecev delajo s polnim delovnim časom in nato tri mesece s polovičnim, to je pri celoletni vsoti ur enako, kot bi celo leto delali sedem ur na dan, a bi v tem primeru izpolnili pogoj za nižjo obdavčitev in hkrati izkoristili ugodnost, ki jim kot staršem pripada. Tretja možnost je, da se namesto za normirane odhodke odločijo za dejanske. To lahko storijo v davčnem obračunu, ki ga morajo oddati do konca marca.

janez.zalaznik@styria-media.si