Foto: Saša Despot Boštjan J. Turk Pravni strokovnjak mag. Boštjan J. Turk odgovarja na vaše pravne dileme:

Moji starši so stari 84 let in so se odločili, da premoženje podarijo samo meni. Sva dva otroka v družini in brat je dobil kar veliko pomoči pri gradnji hiše. Bila je pomoč v finančnem smislu in pomoč pri varstvu otrok. Sedaj pa je brat, ko staršev ne potrebuje več, postal do njih slab. Izsiljuje jih, jim grozi, od njih hoče denar in vse, kar je kaj vrednega, želi prodati. Čeprav gre za premoženje, ki je last staršev. Starša sta precej bolna in sta me obvestila ,da bratu ne mislita dati male kmetijo in strojev, ker je do njiju slab. Sicer imata v lasti kmetijo veliko 2,5 ha in tudi nekaj strojev. Me pa sedaj zanima, kakšno pogodbo moramo skleniti, da brat ne bo udeležen in ne more zahtevati nič. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. 

Zahvaljujem se za vaše vprašanje.  Seveda je samo po sebi umevno, da brat nima nobenih premoženjskopravnih upravičenj do premoženja, ki je v lasti vaših staršev. Slednja lahko s svojim premoženjem razpolagata tako, kot jima je volja, tako za življenja kot tudi za primer smrti. 

V vašem primeru bi priporočil, da s starši podpišete pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere stranke bi bili le vaši starši in vi – brat pri taki pogodbi ni nujno, da je udeležen. 

Ker gre za odplačno pogodbo, premoženje, ki bi vam pripadlo po smrti staršev, ne bi spadalo v dedno maso in brat do takega premoženja ne bi imel nobenih upravičenj. 

Bi pa vseeno opozoril na določene pasti: predvsem morate biti pozorni na to, da bo šlo v konkretnem primeru z vaše strani res za preživljanje staršev – se pravi, da boste staršem pomagala pri vsakodnevnih opravilih doma in na kmetiji, pri morebitnih prevozih v trgovino in k zdravniku, da boste staršem po potrebi tudi finančno pomagala. 

Pogodbo morate izvrševati tako, kot ste se v njej zavezala. V nasprotnem primeru bo namreč brat lahko vložil tožbo, s katero bo uveljavljal, da sploh ne gre za odplačno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ampak za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo.     
Poleg tega morate biti pozorna tudi na to, da morda starša ob podpisu pogodbe ne bosta v tako slabem zdravstvenem stanju, ki bi ga lahko označili za terminalno bolezen. Sodna praksa je denimo izrekla, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je sklenjena s preživljancem, ki je že terminalno bolan, neveljavna.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju morate sicer skleniti v obliki notarskega zapisa, zato vam priporočam, da kontaktirate dotičnega notarja in se z njim dogovorite za podpis pogodbe. 

mag. Boštjan J. Turk