Bančni sistem je trden, struktura temelji na depozitih, pred krizo je na zadolževanju v tujini, poudarjajo v Banki Slovenije, a opozarjajo, da se tveganja zdaj kopičijo na drugi strani – spreminja se namreč ročnost posojil. Vse manj je vezanih vlog, naraščajo pa depoziti na vpogled. 

Foto: Anže Petkovšek banka

Bank imamo preveč

Bančni sistem je kot celota dobičkonosen. A ker je konkurenca med bankami zelo velika, to ni nekaj kar bi bilo samoumevno. Zaradi hude konkurence se znižujejo  marže, ki jih komitentom zaračunavajo bankirji. 

"Prav zato je potrebna nadaljnja konsolidacija bank, če želimo imeti vzdržen bančni sistem," poudarja vice guvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

O vprašanju kolikšno bi bilo optimalno število bank v Sloveniji Zadravec Caprirolova ni želela špekulirati, je pa poudarila, da so možnosti za združevanje tako pri velikih kot majhnih bankah – odločitev pa je odvisna od lastnikov. 

Novo odobrenih dolgoročnih posojil vse več

Tomaž Košak iz analitskega centra Banke Slovenije opozarja na dvojnost slike gospodarstva in finančnega sistema. Na eni strani smo priča oživljanju gospodarstva, na drugi se je navzdol obrnil finančni cikel. 

Foto: Saša Despot Slovenija 15.01.2014 stavba, stavbe v Ljubljani, nepremicnine, stanovanja, stano Pozitiven znak, ki kaže na okrevanje so novo odobrena dolgoročna posojila - od lanskega marca jih je za 12 odstotkov več. Posebej velika je rast novo odobrenih posojil gospodinjstvom – ta segment je v zadnjem letu zrastel kar za 37 odstotkov, v večjem delu gre za stanovanjska posojila, pravi Košak. 

Banke so še vedno pazljive pri odločitvah komu bodo kredit dale, a se merila ne zaostrujejo več. Vse večji pa so pribitki bankirjev, ko dajejo kredite bolj tveganim komitentom. 

david.jug@zurnal24.si