V prvem letošnjem polletju so cene rabljenih stanovanj upadle za sedem odstotkov, medtem ko so cene novih stanovanj upadle še za globljih 13 odstotkov, ugotavljajo v polletnem poročilu državni geodeti. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so rabljena stanovanja cenejša za 14 odstotkov.

Najdražji Koper

Za kvadratni meter stanovanja je treba največ odšteti v Kopru (2.630 evrov). Sledijo Ljubljana (2.420 evrov), Nova Gorica z okolico (1.960 evrov), Kranj  (1.710 evrov), Novo mesto (1.540 evrov), Celje (1.260 evrov) ter Maribor (1.250 evrov). Najcenejša je Murska Sobota (1.050 evrov).

Zemlja varna naložba
Še slabše se je godilo cenam poslovnih prostorov, ki so občutneje začele upadati v drugi polovici leta in so bile ob polletju nižje že za od 10 do 15 odstotkov. Zaradi premajhnega števila transakcij pa na Geodetski upravi (Gurs) niso mogli podati natančne ocene o cenah hiš, vendar kaže, da ostajajo na enaki ravni.

Kljub krizi so cene kmetijskih in gozdnih zemljišč v prvi polovici leta na medletni ravni zrasle za 14 odstotkov. Pri tem gre tudi za določeno stopnjo špekulacije, da bo cena teh zemljišč zaradi spremembe namembnosti v prihodnosti še zrasla.

Cene pa delno rastejo tudi zaradi dejstva, da je zemlja omejena dobrina in s tem dokaj varna naložba za prihodnost.

Kriza ubija promet
Promet na nepremičninskem trgu se je v letošnjem poletju v vseh kategorijah več kot razpolovil. Najbolj pa je upadel promet s hišami, poslovnimi prostori in stanovanji.

Na Gursu glavni razlog za mrtvilo na nepremičninskem trgu pripisujejo majhnemu povpraševanju, ki je posledica slabih gospodarskih razmer. Te pri kupcih povzročajo negotovost glede plačilne zmožnosti, obenem pa še ti vedno čakajo na dodaten upad cen in tako lovijo dno.