Foto: Anže Petkovšek Anja Zupanc Le še vprašanje dni je, kdaj se bodo v zapore preselili nekdanji gradbeni baroni Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj in Ivan Zidar. Če bo država tudi zdaj dosledna in bo spoštovala vsa pravila glede tega, v katere zapore bodo poslani, bo Zidar v naslednjem letu živel najslabše. Poslan bi moral namreč biti v najbolj prezaseden in dotrajan zapor v državi, na Povšetovo v Ljubljani.

Ni hotel. Zidarja si ne predstavljam v zaporniški celici skupaj s še vsaj petimi zaporniki. Sploh glede na to, da na sodišču ni mogel sedeti eno uro skupaj in je bil prebolan za večino obravnav. Zidar pa se povrhu vsega v zapor seli v času, ko država poskuša čim več privarčevati tudi pri plačevanju paznikov v zaporih. Že zdaj so celo sodne obravnave odpadale, ker ni bilo na voljo dovolj paznikov, da bi priprte in zaprte spremljali na sodišče. Število zapornikov raste, paznikov pa je vse manj. Tistih, ki se upokojijo, ne nadomesti nihče. A je po neki državni matematiki paznikov še vedno preveč. Vsaj ponoči, ko zaporniki spijo, bi lahko, pravi ta matematika, dobra tretjina paznikov iz nočnih izmen ostala doma. Zaporniki takrat namreč mirno spijo. Ker so načrti varovanja tajni in mediji do podatkov o številu paznikov v izmeni ne moremo, tudi zaporniki gotovo ne opazijo, da je na hodniku samo še en paznik. Teoretična državna matematika bi bila na resni preizkušnji, če bi se istočasno začeli (lahko odigrani) pretepi v več celicah, morda prav takrat, ko bi dežurni paznik kakšnega onemoglega zapornika spremljal na stranišče ...