"Ljudje nimajo denarja, zato ne nakupujejo, stroški rastejo, v mestu pa se ne dogaja nič, kar bi tja privabilo več ljudi; če se dopoldne nekako še da, pa popoldne vlada mrtvilo." S temi besedami trgovci, pa ne samo tisti v občinskih lokalih, opozarjajo, da je v Mariboru nekaj treba narediti. Občina je septembra lani najemnine v lokalih znižala za 15 odstotkov, nameravajo jo še za dodatnih 15.

"Ni kriva le občina"

Eden izmed najemnikov prostora v občinski lasti meni, da za težko gospodarsko situacijo ni v celoti kriva občina: "Znižanje najemnine bi se poznalo. To je denimo polmesečna plača ene študentke. Zdi pa se mi, da se v mestu premalo dogaja. V nakupovalnem središču v Mariboru imamo še eno poslovalnico, pa se tam kriza ne pozna toliko, zato ker je tam urejen marketing."

V eni izmed cvetličarn opozarjajo na vedno višje davke, sosednjo trgovino s tekstilom pa zapirajo zaradi nizkega prometa. "Mislim, da je težava tudi v nakupovalnih središčih, ki smo jih gradili preblizu mesta. A to je svetovni trend. Kapital, ki je postavil nakupovalna središča, si želi vanje pritegniti čim več kupcev in ne dela v dobro mesta," razmišlja direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Velike trgovine so danes središče življenja in dokler v mestu ne bo konkurence, bo realnost takšna, kot je.

Začne se pri ponudbi

"Vse se začne in konča pri ponudbi in kupni moči," na razmere gleda ekonomist Dušan Radonjič. Kupna moč je v Mariboru zaradi krize (spomnimo, občina bo zaradi velike brezposelnosti deležna državne pomoči) izredno majhna in temu sledi tudi ponudba. "Potreben je dolgoročni načrt oživljanja enega in drugega, začetek pa so nova delovna mesta," še meni Radonjič.

Občina: Brezplačno ne gre

Na občini pravijo, da brezplačna oddaja zakonsko ni mogoča kot tudi ne oddaja po simbolični ceni. Občina se z Evropsko investicijsko banko že nekaj časa pogovarja o možnosti črpanja denarja za oživitev mestnega jedra kot industrijskega središča.