"Srčna obolenja so zelo zahrbtna. Svoje grdo lice pokažejo šele takrat, ko so že močno razvita. Bolečina pri srcu občutimo šele takrat, ko so žile že precej zožene, zadihanost pri najmanjših naporih pa, ko je srce že zelo obremenjeno," opozarja starosta slovenske kardiologije dr. Boris Cibic. Po Cibičevih besedah so srčnim obolenjem najbolj izpostavljeni ljudje s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo, visokim tlakom in tisti, ki jih pogosto popade jeza. In kaj priporoča naš sogovornik pri preventivi pred kardiološkimi obolenji? "Recept je zelo preprost: Gibanje, zdrava hrana z malo maščobami in čim manj jeze," pravi Cibic, ki se tega vodila drži že 87 let.
Ženske – tihe žrtve srčno-žilnih obolenj
Društvo za zdravje srca in ožilje je pred 28. septembrom, svetovnim dnevom srca, opozorilo,
da v Evropi zaradi teh bolezni vsako leto umre 17,5 milijona ljudi, v Sloveniji pa okoli 9000, kar
je več, kot jih podleže rakavim obolenjem. V društvu opozarjajo, da so v nasprotju s splošnim
prepričanjem ženske opazno pogosteje žrtve srčno-žilnih obolenj, kar pa tako obolele ženske kot
zdravniki zaradi neznačilnih simptomov (bolečine v želodcu, bolečine v hrbtenici ali splošno slabo
počutje) pogosto prepozno opazijo.
Društvo še opozarja na pomen starševske vzgoje pri preprečevanju razmaha kardio-vaskularnih obolenj, saj statistični podatki pričajo, da se je v razvitih državah med letoma 1970 in 1990 število otrok s prekomerno telesno težo kar potrojilo. "Če predstavljajo starši otrokom zgled zdravega življenja, je možnost, da bo otrok razvil nezdrav življenjski slog, bistveno manjša kot sicer," še poudarjajo v društvu.