Študenti. Volitve študentskih predstavnikov v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL) so včeraj zmago in večino neuradno prinesle Novi alternativni študentski iniciativi (N.A.Š.I. ali zeleni).
Tri. Tri osnovne študentske skupine so tradicionalno sodelovale na študentskih volitvah.
Oranžni. Samostojna akademska skupina (SAS) je najstarejša skupina in je bliže politični desnici. Prevladuje na naravoslovno-tehniških fakultetah (FS, FE ...).
Modri. Neodvisni pod različnimi imeni (na primer Neodvisna študentska mreža – NŠM) so tradicionalno prisotni na družboslovnih fakultetah (FF, FDV ...) in so bliže levici.
Rumeni. Sončnice ali druge rumene skupine so se navadno povezovale s študentskimi klubi.
Po povsem neuradnih rezultatih bodo N.A.Š.I. zasedli najmanj 23, po nekaterih informacijah pa celo 26 od 45 poslanskih sedežev, Samostojni akademski skupini (SAS) jih bo pripadlo okoli osem, preostanek pa naj bi šel modrim, rumenim ali drugim študentskim skupinam in neodvisnim
kandidatom.
Koga sploh volijo?
Volilna udeležba, ki je vsako leto do 15-odstotna (vseh študentov z volilno pravico je okoli 60 tisoč), dokazuje, da se le redki študenti zanimajo za “študentsko politiko”. Pa še od teh jih le peščica ve, koga in kam sploh volijo, menijo poznavalci.
Študenti na fakultetah volijo svoje predstavnike v upravne odbore študentskih organizacij posameznih visokošolskih zavodov (fakultet, akademij ...) in v že prej omenjeni “ljubljanski študentski parlament”, uradno imenovan Študentski zbor ŠOUL. ŠOUL je ena od organizacijskih oblik krovne Študentske organizacije Slovenije (Šos), podobni organizaciji univerz sta tudi v Mariboru in na Primorskem (ŠOUM, ŠOUP). Člani študentskega zbora izvolijo predsedstvo ŠOUL, ki ga je do julija letos vodil Jernej Štromajer, trenutno pa ŠOUL vodi tehnično predsedstvo Aljoše Krdžića. Kdo bo novi predsednik iz vrst N.A.Š.I., še ni znano, govori pa se o predsedniku društva Marku Hozjanu.
Študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) so mikroorganizacije, ki na 30 fakultetah (akademijah in podobno) organizirajo projekte. V ta namen prejmejo vse skupaj deset odstotkov sredstev iz proračuna ŠOUL, ki letos znaša okoli 6,5 milijona evrov.
Od kod denar in kam gre?
ŠOUL svoja sredstva večinoma dobi iz koncesijske dajatve od študentskega dela (letos okoli 4,5 milijona), preostalo pa so drugi prihodki (na primer najemnine) ter presežek preteklega leta.
Denar ŠOUL porabi za že omenjeno delovanje ŠOVZ, lastne projekte na različnih resorjih, zavode, katerih ustanoviteljica je, plače zaposlenih ter sejnine in honorarje študentskih predstavnikov. Več o tem, kam gredo sredstva, pa je razvidno iz prikaza.