Matjaž Han (SD) se je v soočenju strank, ki so v slovenskem ali evropskem parlamentu na javni televiziji, pokesal zaradi vpletenosti njegove stranke v primer suma pranja denarja preko NLB in financiranja iranskega jedrskega programa. "Prevzemamo politično odgovornost," je dejal Han, hkrati pa izrazil upanje, da bodo volilci upoštevali dejstvo, da je SD "nekatere stvari priznal in bodo zato dobili kak odpustek". Glede na predvoline ankete je SD trenutno na tretjem mestu, za SDS in LMŠ. 

Slovenija Sankcije zaradi pranja denarja bi NLB lahko spravile na nivo mestne hranilnice
Milan Brglez iz SMC je zanikal, da bi z razkritjem ugotovitev komisije, ki jo je vodil poslanec SMC Jani Möderndorfer, zgodil napad na konkurenco. SMC po zadnji anketi za SD zaostaja za dve odstotni točki. "Odgovornost se prevzame tako, da se umakne kandidate, vendar se to v tem primeru ni zgodilo," pa je Hanu odgovorila Ljudmila Novak (NSi). Kot je znano, Franci Križanič, finančni minister, ki je po mnenju komisije politično odgovoren za sum pranja denarja, ostaja kandidat na listi SD. 

Šest od osmih strank, ki so sodelovale v soočenju, je za vsako temo poslalo drugega kandidata, le Karl Erjavec iz Desusa in Alenka Bratušek iz SAB sta svojo stranko predstavljala v vseh treh tematskih sklopih. 

Bratušek: "SDS ne zna najeti niti poštenega kredita"

Vinko Gorenak iz SDS je nato skušal minimalizirati spornost kredita, ki ga je SDS najela pri bosanski državljanki Dijani Đuđić.
 "Vse je jasno, najeli smo kredit, takoj smo ga vrnili in se opravičili," je dejal Gorenak in poudarjal, da je SDS osumljen zgolj prekrška, računsko sodišče pa jim ni naložilo nobenega ukrepa. "Kako se lahko stranki, ki niti ne ve, kako se pošteno najame kredit, zaupa 10 milijard davkoplačevalskega denarja, glavni davčni svetovalec stranke pa je davčni utajevalec," je Gorenaku odgovorila Alenka Bratušek (SAB).

Huda bitka za upokojence

Karl Erjavec, ki je ob začetku mandata govoril o dostojni pokojnini tisoč evrov, ob koncu mandata pa polovica upokojencev živi pod pragom revščine, se ni pustil zmesti in prepričati, da je za to odgovorna predvsem stranka Desus. "Če ne bi vsega pokradli, si izplačevali nagrad ... bi bile pokojnine višje," pravi Erjavec in upokojence poziva, naj ponovno volijo Desus, ker bo ta njihov položaj še izboljšal. Upokojence iz soočenja v soočenje bolj nagovarja tudi Alenka Bratušek, ki jim obljublja regres kot pred krizo, zvišanje odmernega odstotka pokojnine ter "da upokojencem dovolimo delati, ne da bi bili za to kaznovani."

Po Desusu je udarila tudi Ljudmila Novak (NSi). "Dejstvo je, da je od leta 2008, ko je pokojnina znašala 67 odstotkov povprečne plače, v devetih letih padla na 58 odstotkov povprečne plače. Ves čas je bil v vladi Desus." NSi upokojencem obljublja najnižjo pokojnino 617 evrov. SDS, ki upokojencem obljublja povrnitev znižanj pokojnin, bi denar za to črpal iz sredstev, namenjenih drugemu tiru, je povedal Gorenak.  

Davčna reforma: Obljube vedno požrejo

Glede vprašanja, zakaj vlada v mandatu, ki se izteka, ni izpeljala korenite davčne reforme, je Milan Brglez iz SMC spomnil, da za tako spremembo potrebuješ podporo celotne koalicije. "Zdaj, pred volitvami vsi obljubljajo, " je bil jasen Brglez.  

Goran Lukič iz Levice se je ponovno zavzel za dodatno obremenitev dobičkov, s čimer bi pridobili sredstva za zmanjševanje revščine, oziroma dvig minimalne plače. Novakova (NSi) mu je nasprotovala, saj meni, da je "prevelika obremenitev dela glavna ovira za investitorje." "Bojte se populizma levice," pa je dodal Franc Zidanšek iz SLS. 

Spet strašenje pred migranti

Pri vprašanju slovenske zunanje politike oziroma enotne davčne unije je priložnost takoj izkoristil Branko Grims iz SDS, ki se boji migrantov, radikalne islamizacije in izgube identitete Evrope. "Prva naloga je zaščititi meje, v višegrajski skupini najti zaveznike in takoj odstopiti od kvot," je dejal Grims. Strašenje pred migranti je glavni moto SDS-ove predvolilne kampanje. Denar za zagotavljanje varnosti pa bi v SDS našli v sredstvih, ki se jih zdaj namenja za oskrbo migrantov, ter v "300 milijonih evrov, ki se jih meče skozi okno za nevladne organizacije, kot je Mirovni inštitut, od katerih Slovenija nima nobene razvojne koristi".

Slovenija SDS konvencija: Viktorja Orbana sprejeli z bučnim aplavzom

"Skrbi me radikalni desni populizem"

"Bojim se, da bo v Sloveniji zavladal ta način razmišljanja. Varnost bo zagotovljena v svobodni, odprti Evropi, ne pa taki, kjer strašijo z migranti in manipulirajo s številkami. Bančna unija je skupna prihodnost," meni Miro Cerar (SMC). Matej Tašner Vatovec iz Levice pa Grimsove besede označuje kot "zelo staro metodo strašenja ljudi, ki niso imeli stika s tujci."

"Gre za radikalni desni populizem, skrbi me, kaj govori. Skrbi me, da pride premier Orban kot model slovenskega razvoja. Absolutno ne bi iskal zaveznikov v višegrajskih skupinah," je Grimsove izjave komentiral Erjavec (Desus), ki sicer meni, da bi Slovenija morala biti del davčne unije.

Tožba za uveljavitev arbitraže?

Glede vprašanja meje s Hrvaško in uveljavljanja arbitražnega sporazuma preko tožbe, v strankah niso enotni. Branko Grims (SDS) meni, da moramo biti s Hrvaško zavezniki, saj proti Sloveniji "koraka 50 tisoč migrantov, ki jim je Slovenija cilj". Jožef Horvat (NSi) je za tožbo proti Hrvaški, vendar le v skrajnem primeru, Marko Zidanšek iz SLS pa bi upoštevanje arbitražnega sporazuma od Hrvaške izsilil na način, da bi blokiral vstop Hrvaške v schengensko območje.