Zavod za šolstvo je izvedel analizo šolanja otrok na domu, ki ga omogoča slovenska zakonodaja. Pri tem so uporabili podatke, ki so jih prejeli od šol, na katerih so bili vpisani učenci, ki so se izobraževali na domu. 

V času korone se je na domu šolalo skoraj 2000 otrok

Število učencev, ki so se izobraževali na domu, se od leta 2004 postopoma povečuje. Najbolj občutno povečanje števila otrok, ki so se izobraževali na domu, je bilo v šolskem letu 2020/21. "Največ otrok, ki so se v tem letu izobraževali na domu, je učencev prvih treh razredov. To velja povezati s pojavom epidemije covida-19 in z ukrepi za preprečevanje širjenja te bolezni, ki jih določena populacija staršev ni sprejela oziroma so se jim zdeli v tolikšni meri nesprejemljivi, da so se odločili za možnost izobraževanja svojih otrok na domu," ugotavljajo na zavodu za šolstvo. 

Enako velja za šolsko leto 2021/2022, ko se je na domu izobraževalo 1.621 učencev. V letošnjem šolskem letu se na domu izobražuje 1.138 učenk in učencev, to je 470 učencev oziroma 30 odstotkov manj kot v preteklem šolskem letu.

Foto: Profimedia domača naloga

Razlogov staršem ni treba navajati

V tujini so pogoji za izobraževanje na domu strožji. Nekatere evropske države izobraževanja na domu sploh ne omogočajo, drugje za to potrebujejo številna soglasja, dokazila in odločbe zdravniške stroke. Pri nas morajo biti tudi otroci, ki se šolajo na domu, vpisani v šolo, starši pa morajo najkasneje do začetka šolskega leta, šolo le pisno obvestiti, da se bo otrok šolal doma. Starši niso dolžni sporočiti razlogov za to odločitev.

Medtem ko nekatere evropske države možnost izobraževanja na domu dovoljujejo le, če izvajalec izobraževanja na domu dosega formalno predpisano pedagoško izobrazbo, kar preverijo pristojne inštitucije, naša zakonodaja ne predpisuje, kdo lahko otroka izobražuje, niti kakšna naj bi bila njegova izobrazba.  

"Ne zaupamo šolskemu sistemu"

Čeprav staršem razloga za šolanje doma ni treba navajati, so šole sporočile nekaj razlogov, ki jih navajajo starši. Poglavitni razlog za izobraževanje na domu (skoraj polovica navedenih vzrokov) je nestrinjanje staršev z ukrepi v šoli za zmanjšanje prenosa okužbe s covidom-19 (nošenje mask, pogoji PCT, razkuževanje ali strah pred okužbo s covidom-19).

V drugi polovici razlogov, ki so jih starši sporočili šolam, izstopajo: potovanja družine v tujino, služba, ki jo starši opravljajo na različnih krajih po Sloveniji in v tujini. Sledijo razlogi, povezani z obiskovanjem pouka pri zasebnih izvajalcih, katerih programi niso javnoveljavni, in obiskovanje zasebnih šol, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov.

Med razlogi za izobraževanje na domu so tudi učenci s posebnimi potrebami in učenci, katerih starši menijo, da bodo uspešnejši, če se bodo izobraževali na domu. Nekateri starši so navedli, da ne zaupajo v šolski sistem. So tudi primeri staršev, ki so navedli, da otroci ne govorijo slovenskega jezika, družine pa začasno bivajo v Sloveniji. V manjšini so učenci z zdravstvenimi težavami, ki niso bile povezane s covidom-19; učenci, ki imajo težave z vedenjem in primerno socializacijo, ter učenci Romi.

Foto: Profimedia razred učilnica tabla

Brez doseženih standardov iz naravoslovnih predmetov

Na večini šol so učenci, ki se šolajo na domu, izpite opravljali redno, so pa tudi šole, kjer jih sploh niso, oziroma na izpite niso prišli vsi učenci, ki so se izobraževali na domu. Inšpektorat RS za šolstvo tako vodi dva postopka o prekršku, ko otrok ni pristopil k izpitu in bi se po zakonu naslednje leto moral zato izobraževati v šoli. Starši to zavračajo.

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot se zagotavlja v obveznem programu javne šole, piše v zakonu. Vendar učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljalo izpite le iz nekaterih predmetov. Tako učenci prve triade dokazujejo znanje le iz slovenščine in matematike, učenci druge triade pa iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Pri učencih 7., 8. in 9. razreda se preverjajo doseženi standardi znanja iz šestih določenih predmetov ter vsaj enega naravoslovnega, enega družboslovnega in vsaj enega s področja umetnosti.

Na šolah, kjer so preverjali standarde znanja učencev, ki so se izobraževali na domu v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju, so učenci izmed družboslovnih predmetov izbirali geografijo, iz naravoslovnih predmetov pa največkrat biologijo. Izmed predmetov umetnosti je največkrat izbran predmet likovna umetnost. "Glede na število in izbor predmetov se je izkazalo, da učenci lahko zaključijo osnovnošolsko izobraževanje brez doseženih standardov iz naravoslovnih predmetov," ugotavljajo na zavodu za šolstvo. 

Foto: Profimedia šola šolska torba učilnica

Težave pri vrnitvi v šolo

Učenci, ki se izobražujejo na domu, se z novim šolskim letom v šolo lahko vrnejo, če ne opravijo izpitov pa se v šolo morajo vrniti. Na polovici šol, ki so bile vključene v vzorec, so nekateri učenci prekinili izobraževanje na domu in se vrnili v šolo. Polovica s ponovnim vključevanjem v izobraževanje na šoli ni imela večjih težav, večje težave pa so zaznali na tretjini šol. Gre za težave na socialnem področju pri vključevanju otroka v skupino sošolcev, težave na kognitivnem področju (težave pri doseganju standardov znanja) ter težave na vedenjskem področju. Pri nekaterih učencih so opazili tudi slabše zmožnosti ali celo nezmožnost ponovnega prilagajanja na šolski red.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Darjo Felda, so napovedali spremembe glede izobraževanja na domu. Odgovore še čakamo. Ta zaveza je sicer zapisana že v koalicijski pogodbi, šla pa naj bi v smeri zagotavljanja enakovrednih izobrazbenih standardov pri vseh predmetnih, ne le pri izbranih.

dezurni@styria-media.si