V letošnjem šolskem letu se na domu izobražuje 1138 učenk in učencev, kar je 470 učencev oziroma 30 odstotkov manj kot v šolskem letu 2021/2022, ko je zaradi pandemije število doseglo vrh. Čeprav je številka doma šolajočih se v primerjavi s skorajda 200.000 osnovnošolci nizka, je predvsem v zadnjem desetletju v vzponu. Šolska zakonodaja izobraževanje na domu omogoča že od leta 1996.

Slovenija Vse več učencev se šola doma, znati jim je treba bistveno manj

Izbira za izobraževanje na domu je po Zakonu o osnovni šoli (členi 88. do 92.) smatrana kot pravica, ki jo lahko uveljavlja vsak starš. Pomembno je le, da odločitev najkasneje do začetka šolskega leta pisno sporoči osnovni šoli, na katero je otrok vpisan. Med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu namreč ni možno uveljavljati. Prav tako morajo šolo o tem obvestiti za vsako šolsko leto posebej.

Foto: Profimedia šola na domu Čeprav zakon ne veleva, da morajo starši svojo odločitev argumentirati, v novejšem gradivu Zavoda RS za šolstvo večina ravnateljev poroča, da so starši ob sporočilu za izobraževanje otrok na domu svojo odločitev skoraj vedno neformalno argumentirali. 

V poročilu je tako večkrat navedeno, da so njihovi otroci drugačni, da imajo specifične potrebe, in da jim način izobraževanja v šoli ne ustreza. V zadnjih dveh letih so izrazili tudi strah pred epidemijo.

O razlogih za izobraževanje na domu je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) šole pred časom povprašalo v anketi. "Šole so takrat navajale odsotnost učenca, kot so potovanja in tujina, nazorske oziroma zdravstvene razloge in sočasno vključenost učencev v druge tuje šole v RS. Slednjo smo z zakonodajo o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja že uredili. Četrtina šol je odgovorila, da razlogov za šolanje učenca na domu ne pozna," nam povedo na ministrstvu.

Slovenija Novi minister za šolstvo bi spreminjal sistem ocenjevanja

Sonja Jamnik iz Zavoda za razvoj šolanja na domu (ŠND) meni, da je eden izmed razlogov, da se starši odločijo za alternativne oblike izobraževanja tudi naš šolski sistem: "Preveč je rigiden, ne posveča se otroku kot posamezniku in ga ne razvija, temveč morda celo zavira njegov razvoj. Uči stvari, ki jih večina otrok nikoli ne bo potrebovala v življenju, tudi ocenjevanje je nepotreben stres. Naš šolski sistem je zastarel, o tem čivkajo že vrabci na strehah."

Po njenem mnenju ima šolanje doma veliko prednosti, med drugimi gre za bolj učinkovito in hkrati prijetno učenje, manj ali celo nič stresa pri učenju, boljše pogoje za socializacijo otroka, več možnosti za razvoj otrokovih potencialov in bolj povezano družinsko življenje.

Foto: Profimedia Učenci, šola, učilnica Njenega mnenja ne deli Nina Breznikar iz Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS). Strinja se, da mora sistem omogočati možnost izobraževanja na domu za vse učence, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo obiskovati šole, ima pa drugačno mnenje za izobraževanja na domu, "ki je posledica različnih subjektnih stališč staršev".

Meni, da bi vselej morali zasledovati cilj, da otrok pridobi kakovostno splošno izobrazbo, pri čemer po njenem mnenju izobraževanje na domu kakovostno ni enakovredno izobraževanju, ki poteka v šoli.

Maske v šolah Število učencev, ki se šolajo doma, poraslo za 135 odstotkov! To so razlogi.

Večinoma prikrajšani za stike z vrstniki 

Preko izobraževanja na domu naj bi učenec pridobil vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole. Učenec mora s tem namenom opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Tega v rokih, določenimi s šolskim koledarjem, preverja osnovna šola, v katero je učenec vpisan.

Nabor predmetov po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih je določen v 90. členu Zakona o osnovni šoli.

Foto: Profimedia šola na domu A v realnosti se nivo znanja med doma šolajočimi se otroki in otroki, ki obiskujejo izobraževalne ustanove, razlikuje. Znanje učenk in učencev, šolajočih doma, se namreč preverja le enkrat letno in še to zgolj iz glavnih predmetov. Prav zaradi tega, ker se pri šolarjih na domu v bistveno manjšem obsegu kot pri njihovih vrstnikih v šolah, preverja njihovo znanje, je izobraževanje na domu pogosto tarča kritik.

"Otroci, ki se izobražujejo na domu, so prikrajšani za številna znanja in izkušnje, hkrati pa so opazni tudi primanjkljaji na socialno-čustvenem področju. Vsakodnevno so namreč prikrajšani za številne stike z vrstniki. Nemogoče je tudi pričakovati, da bodo dosegli enako kakovostno znanje kot njihovi vrstniki, ki vsakodnevno obiskujejo šolo, kjer jih poučuje za to usposobljen pedagoški kader, pouk pa poteka v učilnicah, ki so ustrezno didaktično opremljene. Poleg tega so učenci, ki obiskujejo šolo, deležni številnih dejavnosti razširjenega programa osnovne šole, kot so interesne dejavnosti in šola v naravi," pomisleke opiše Breznikar.

Kritike prav tako pogosto padajo na račun dejstva, da zakon posebej ne določa, da bi se starši, ki šolajo na domu, morali v ta namen posebej izobraziti. Po mnenju sodelavke Zavoda ŠND so kritike povsem neupravičene: "Učni proces v šoli je nekaj čisto drugega kot poučevanje lastnega otroka. Slednjega bi lahko videli kot del vzgoje. Za vzgojo otrok pa so odgovorni starši in nihče drug."

Na inšpektoratu dva postopka

Pravica do izobraževanja na domu pripada vsem staršem. Izjemoma pa je lahko pravica omejena, če učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno. V primeru, da učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, pa mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. 

Ker zakon ne določa načina izobraževanja na domu, temveč zgolj izvajanje izpitov iz določenih predmetov, Inšpektorat RS za šolstvo in šport staršem ne more določiti glob v primeru pomanjkljivega izobraževanja. Kot pa so nam dejali na ministrstvu, inšpektorat v letošnjem letu vodi dva postopka o prekršku, ko otrok ni pristopil k izpitu in bi se po zakonu naslednje leto moral zato izobraževati v šoli. Starši pa to zavračajo.

Gre za zgodbo iz slovenskega kraja na vzhodu države, ko se mlajši deklici po epidemiji nista več vrnili v šolske klopi. Od tega je minilo že dve leti. Ravnateljica se je obrnila na vse pristojne institucije in dosegla, da je sodišče staršem naložilo globo ter določilo, da se morata deklici novembra vrniti v šolo. To se po poročanju medija N1 do sedaj še ni zgodilo.

Njene izkušnje s šolanjem na domu so zgolj pozitivne: "Nečakinjo sem na domu devet let poučevala naravoslovne predmete. Izpite je vedno zelo dobro opravila. Kar se tiče prehoda v srednjo šolo, je situacija drugačna. V Sloveniji takih izkušenj ni veliko. Tuje raziskave sicer ugotavljajo, da šolarji na domu nimajo težav z vključevanjem v srednješolsko ali fakultetno izobraževanje." 

Zaveda pa se tudi, da poučevanje na domu za seboj potegne kar nekaj izzivov. Starše zato opomni, da v tem primeru za učni proces in učni uspeh otroka prevzamejo polno odgovornost. "Torej, da v poučevanje vložijo svoj čas in trud. Če tega niso pripravljeni storiti, šolanje na domu zanje ni prava izbira," je jasna sogovornica.

Koronavirus Velik skok šolajočih se doma. Ministrstvo napoveduje preučitev zakonodaje

Kot največje izzive navede organizacijo službenih obveznosti z učenjem in poučevanjem (če so starši zaposleni), sodelovanje s šolo, v katero je otrok vpisan, in s tem povezano (oteženo) opravljanje končnih izpitov, v zadnji triadi tudi znanje, "saj je osnovna šola postala izredno zahtevna, snov preveč obsežna", predvsem pa se soočajo z negativno nastrojenostjo okolice do šolanja na domu.

Sogovornica na tem mestu pove, da je šolanje na domu v Sloveniji sicer sprejeta opcija šolanja, a je v primerjavi s tujino precej manj fleksibilno. Na tem področju izstopajo predvsem anglosaksonske države, kjer poznajo različne vrste izobraževalnih možnosti za mlade, ki se šolajo na domu.

Foto: Profimedia Šola, šolarji, pouk Po njenem mnenju so povsem neosnovani tudi očitki glede socializacije: "Šolarji na domu niso odrezani od sveta. Poleg tega je socializacija z vrstniki mali del socializacije, ki ni najbolj pomemben. Naša družba je obsedena z druženjem z vrstniki, pri čemer pozablja na dva najbolj pomembna faktorja pri socializaciji; prvi in najpomembnejši je zdrav odnos med otroki in starši, preko katerega se otrok uči vrednot in vzorcev obnašanja, ter drugi, sekundarni, zdravo širše okolje, od katerega otrok prav tako prevzema vrednote in vzorce obnašanja. Če želimo otrokom dobro, bi se morali namesto s socializacijo šolarjev na domu, ukvarjati s kvaliteto socializacije v šolah."

študij v tujini Te države imajo brezplačen študij

Spremembe na obzorju?

Šole in učitelji že leta opozarjajo na neustrezen nivo znanja učencev, ki se šolajo na domu. V vladi so zato že pred časom na tem področju napovedali spremembe. Te so zapisane tudi v koalicijski pogodbi, a jih zaenkrat (še) niso začeli uveljavljati. Pri tem naj bi bilo v ospredju predvsem zagotavljanje enakovrednih izobrazbenih standardov pri vseh predmetih in ne le pri izbranih.

"Zavod RS za šolstvo je septembra 2022 pripravil Strokovne podlage za sistemske rešitve izobraževanja učencev na domu, kjer je opredeljena tudi analiza stanja v šolskem letu 2021/22. Ministrstvo je dokument preučilo in bo pripravilo predloge morebitnih sprememb in dopolnitev področne zakonodaje," so napovedali na MVI.

Slovenija Golobova vlada bi staršem šolarjev omejila možnosti

Uvajanje sprememb na področju izobraževanja na domu Nina Breznikar pozdravlja: "Veljalo bi odpreti vsaj dve vprašanji; kdo vse lahko otroka izobražuje na domu, torej kakšna formalna izobrazba je zahtevana oziroma katera pedagoško-didaktična znanja so zahtevana, ter kako sistemsko urediti ocenjevanje znanja za otroke, ki se izobražujejo na domu, da bomo preverili doseganja vseh standardov znanja. Zakon o osnovni šoli zaenkrat za otroke, ki se izobražujejo na domu, določa zaključne izpite ob koncu šolskega leta le iz nekaterih predmetov, kar pomeni, da vsi predmeti niti niso predmet ocenjevanja znanja."

Določenih sprememb pa bi si želeli tudi starši šolarjev na domu. Sonja Jamnik nam v pogovoru omeni, da je vsaj polovica šolarjev na domu vključena v neko nastajajočo zasebno šolo oziroma učno skupino. Zanimanje za klasično šolanje na domu, ko starši v celoti prevzamejo odgovornost za poučevanje svojega otroka, je po njenih besedah tako izredno nizko. In doda: "Če bi država omogočila lažje ustanavljanje zasebnih šol, šolanja na domu nihče še opazil ne bi, ker bi se zanj odločalo izredno malo staršev."