Vzdušje, ki vlada v novi in svetli šoli je mirno in delavno. Ob našem prihodu ob 10 uri dopoldne so nekateri otroci malicali, drugi se učili sami zase, tretji so delali v skupinicah, četrti na tleh v skupini z učiteljem. Ni bilo tiho in ni bilo hrupno.
Nove, 7000 kvadratnih metrov velike prostore Šole montessori, so v ljubljanskem Podutiku odprli v sredo. Obiskovalo jo bo okoli 200 otrok, vpisna mesta za prihodnje šolsko leto pa so že zapolnjena. Lastnika centra sta ustanovitelja Inštituta montessori Melita Kordeš Demšar in Pavel Demšar.
Učenci si sami organizirajo dan
V montessori šoli učitelj ne predava frontalno. Dnevno pripravi nekaj predstavitev, na katere povabi manjšo skupino učencev s podobnim nivojem znanja in osebnostnega razvoja. Sicer pa je v razredu za oporo otrokom, ki si svobodno organizirajo čas, se odločijo s kom in kje se bodo učili.
Učenci tako zjutraj sami naredijo načrt tega, kaj bodo tisti dan v šoli počeli. Zastavljenega pa ne morejo vedno izpeljati takoj. Z vrstniki se morajo še prej uskladiti, kdo pride kdaj na vrsto. "Velika veščina je potlačiti svojo željo, da nekaj narediš v tistem trenutku, ko to počne nekdo drug. Tudi fleksibilnost, ko moraš namesto tistega, kar si si zamislil, početi nekaj drugega, je veščina," razlaga Demšarjeva. Ob koncu dneva glede svojega zastavljenega načrta napišejo kratko refleksijo.
Pravila in spoštovanje
Veliko pozornosti, posebej ob začetku leta, namenijo pravilom. O velikem delu organizacije in načina dela pravila učenci postavljajo sami, zato so še toliko bolj strogi glede njihovega upoštevanja. "Otroci se naučijo, da je nemogoče živeti v družbi, kjer je vse po tvoje, hkrati pa se začnejo zavedati, da se morajo za pomembne stvari zavzeti in jih argumentirati."
Metodo, ki je nastala iz opazovanja otrok, je leta 1870 utemeljila italijanska učiteljica, zdravnica in filozofinja Maria Montessori. "Pomagaj mi, da naredim sam" je glavni in vodilni motiv pedagogike Montessori. Otrok lahko svobodno izbere material, sam popravlja svoje napake in si izbira mesto za delo. Učenci se svobodno odločajo, kaj želijo početi, svojo svobodo pa uresničujejo z neprestanim trudom.
Kosilo jedo vsi skupaj, malico in odmor imajo, ko ju potrebujejo. "Tako se naučijo poslušati svoje notranje potrebe. Poznavanje samega sebe je velika veščina, ki ti omogoča tudi boljše sodelovanje z drugimi," pravi Demšerjeva.
Pri učenju nimajo učbenikov ali delovnih zvezkov, pač pa enciklopedije, knjige in predvsem vrsto materialov oziroma pripomočkov, ki jih samostojno jemljejo s polic. V višjih razredih med drugim sestavljajo in razstavljajo stroje. "Stroji, ki smo jih uporabljali pred 10, 15 leti, so izhodišče za učenje, najprej tega, kaj so ljudje znali, da so tak stroj lahko naredili in nato tega, kaj vse se je s tem strojem pri delu in v družbi spremenili," ponazori eden od učiteljev. "Materiali so navdih za učenje. Znanje skušamo povezati z uporabnostjo."
Raziskave kažejo, da so otroci, ki se izobražujejo po montessorui pedagogiki, bolj prilagodljivi in bolj vedoželjni. So socialno in moralno bolj razviti, močnejši pri reševanju problemov, bolj samostojni, bolj samoiniciativni, ter dobri pri pisanju esejev, saj imajo veliko besedišče in smiselno strukturo, pri matematiki so boljši v smislu logičnega reševanja kompleksnih nalog.
Pomoč največkrat potrebna pri organizaciji dela
"Otrok večinoma ni treba siliti, da bi se učili, učitelj mora pripraviti tako zanimivo predstavitev, da se zbudi njihova notranja motivacija in otrok komaj čaka, da to razišče." Skupine so starostno mešane, kar odpira možnost medsebojnega učenja. Poučevanje temelji na zaupanju otroku, da bo delal po svojih zmožnostih. Če se pojavijo težave skupaj z otrokom iščejo rešitev. "Največkrat mi je treba pomagati pri organizaciji dneva."
Seveda pa so tudi pri njih problematični, nasilni otroci. "Tudi pri nas so taki, ki mečejo stole," pravi Demšarjeva. "Veliko je pogovora s starši, veliko pogovora z otrokom in iskanja najboljših možnih poti. Ne odobravamo in ne toleriramo nasilja," pravi Demšarjeva in dodaja, da, če je potrebno, k njim pridejo tudi specialni pedagogi od zunaj.
Najbolj pomembna je notranja motivacija
Otroci so pri pouku od osmih do treh popoldne, domačih nalog ne nosijo domov. V starostni skupini od 6 do 12 let vse predmete poučuje en učitelj, v starosti nad 12 let pa je pristop nekoliko drugačen.
Za montessori šole je značilno, da se otroci naučijo brati in pisati že pred šolo. V vrtcu se tudi že začnejo učiti praktične stvari, kot je denimo pranje. "Znano je, da delo z vodo spodbuja koncentracijo. Ko otroci v perilniku namočijo nogavice ali slinčke, jih nato operejo in posušijo, se obenem naučijo, da se perilo ne opere samo, in spoznavajo delovni proces. To jim bo kasneje prišlo prav pri pouku matematike," pojasnjuje Demšarjeva.
V vrtcu perejo, v šoli kuhajo
Nekoliko starejši v šoli kuhajo, kar pomeni, da morajo za sredstva, ki so omejena, izbrati polnovredni meni, nakupiti potrebne sestavine in skuhati za 30 ljudi, ne da bi hrana ostalo.
Šola je še v obdobju eksperimenta, kar pomeni, da doseganje standardov, zastavljenih v učnem programu, podrobno nadzira Zavod za šolstvo. Učenci pišejo tudi teste iz Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki so boljši, kot povprečni rezultati v javnih šolah. Demšarjeva pravita, da tem rezultatom ne posvečajo veliko pozornosti, saj gre za specifična znanja in jih tudi javno ne objavljajo, saj ne želijo, da bi starši otroke v njihovo šolo vpisovali predvsem zaradi akademskega znanja. "Enako pomembno je, da da otrok postane usklajena, harmonična osebnost, da zna sodelovati z drugimi, da je delaven, da bo prispeval v svetu. Seveda je pomembno tudi, da ima specifično znanje, da bo šel študirat tisto, kar želi," pravi Demšarjeva.
Glavno, da bodo v učnem procesu nekajkrat na teden pri verouku. Take poneumljene in sprane možgane bo potem v odraslosti …
Iz te šole pa ne bodo prišle mladenke, ki ne znajo skupaj spraviti perila za pranje v pralnem stroju. Pohvalno.
Strinjam se z nekaterimi komentarji! Pa vseeno ne morem mimo dejstva, da bodo v tej šoli naredili nove Einsteine in …